c S
IZ SODNE PRAKSE: Hišna preiskava 13.10.2021 Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ima predsednik senata zgolj fakultativno možnost izvesti potrebne dokaze, če to narekuje zapletenost zadeve ali pomanjkanje podatkov v pisnem gradivu v spisu.

Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov. Zoper tak sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in iz spisa izloči vse dokaze, ki so bili pridobljeni z nezakonito hišno preiskavo in postopek ustavi.

Višje sodišče je s sklepom V Kp 2487/2019 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Obdolženčev zagovornik v pritožbi trdi, da v času pred izdajo odredbe za hišno preiskavo ni bil podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ob vstopu policistov v obdolženčevo sobo namreč naj ne bi bilo prepovedane droge na vidnem mestu, razen tiste, ki jo je imel obdolženec v rokah in jo je odložil v pepelnik. Zagovornik prav tako navaja, da je policija s tem, ko je protipravno preiskala zaprte vrečke, ki se niso nahajale na vidnem mestu, in njihove vsebine ni bilo mogoče ugotoviti samo s pregledom, zagrešila kršitev določb kazenskega postopka in kršitev nedotakljivosti stanovanja. Policisti so namreč še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo preiskovali prostore, ki jih je uporabljal obdolženec, zato so nezakoniti vsi dokazi, ki so bili podlaga za odredbo o hišni preiskavi, in vsi dokazi, ki so bili pridobljeni v okviru hišne preiskave.

Pritožbeno sodišče se z navedbami zagovornika ne strinja. Poudarja, da je eden izmed pogojev za odreditev hišne preiskave v skladu z določbo prvega odstavka 214. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum«, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ne utemeljen sum, kot to zmotno trdi zagovornik. Utemeljeni razlogi za sum morajo biti podani v času izdaje odredbe za hišno preiskavo (antecedenčnost). Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo, ali z dokazi in podatki, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.

Pritožbeno sodišče nadaljuje, da je bil v času izdaje odredbe za hišno preiskavo podan dokazni standard utemeljenih razlogov za sum. To izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da so v obravnavanem primeru policisti v skladu z določbo 53. člena > Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) zakonito vstopili v sobo obdolženca. Tam so med drugim ugotovili, da je bila soba, v kateri sta se nahajala obdolženec in iskana oseba V. P., močno v dimu, pri čemer je bil zaznan močan in specifičen vonj po marihuani, obdolženec pa je v rokah držal prižgano ročno zvito cigareto oziroma „joint“, ki ga je ob prihodu policije ugasnil in odložil v pepelnik. Prav tako so v sobi na pisalni mizi policisti opazili večjo plastično vrečko, eno srednje veliko prozorno vrečko, dve manjši prozorni vrečki, lonček bele barve in dve kartonasti škatli za čevlje, v katerih so bili posušeni rastlinski delci zeleno-rjave barve.

Na podlagi takih ugotovitev, kot so med drugim razvidne iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 15. januarja 2019, so policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena > Kazenskega zakonika (KZ-1) preiskovalni sodnici še istega dne predlagali izdajo odredbe za hišno preiskavo, ki je bila tudi zakonito izdana. Zbrani podatki, s katerimi je razpolagala preiskovalna sodnica v času odločanja o izdaji odredbe o hišni preiskavi, so tako tudi po presoji pritožbenega sodišča po kvaliteti in kvantiteti dosegali standard utemeljenih razlogov za sum, to je specifični in artikulirani verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

Višje sodišče ni sledilo kasnejšemu zatrjevanju obdolženca in prič, da je policija še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo protipravno preiskovala zaprte vrečke in embalažo. Nižje sodišče se je namreč v okviru naknadne presoje izpolnjenosti pogojev za hišno preiskavo pravilno oprlo na zapisnik o opravi hišne preiskave (s pripadajočimi fotografijami). Iz zapisnika izhaja, da je bila prepovedana droga med drugim najdena in zasežena prav na način, kot je to izhajalo iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja, zaradi česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v ugotovitev, da so policisti že z vizualnim pregledom obdolženčeve sobe in iz lastne zaznave lahko prepovedano drogo neposredno opazili, saj se je ta med drugim nahajala v prozornih vrečkah na obdolženčevi mizi. Opisanega ravnanja policije tako ni mogoče enačiti s hišno preiskavo in so pritožbeni očitki, da je policija še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo preiskovala prostore, ki jih je uporabljal obdolženec, neutemeljeni.

Kot neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi očitek kršitve ZKP, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe za zaslišanje prič. Pri tem je višje sodišče poudarilo, da predsednik senata pred odločitvijo o predlogu obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov ni dolžan izvesti predlaganih dokazov obrambe. S tem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dodatno zasliševanje prič ni potrebno in to tudi pravilno pojasnilo, očitane kršitve ni zagrešilo. Ob tem je višje sodišče dodatno opozorilo, da nobena od predlaganih prič v času prihoda policije, ni bila niti navzoča.

Na podlagi vsega navedenega je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.