Tožnika sta tožbo vložila zoper sklep Vlade RS z dne 27. 5. 2021 in sodišču predlagala odpravo sklepa (glede neuspešnosti javnega razpisa) in da se vladi naloži, da se seznani s predlogom Državno tožilskega sveta (DTS) za imenovanje obeh tožnikov na mesto evropskih delegiranih tožilcev (EDT) in predloži predlog za njuno imenovanje Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT).
Presoja procesnih predpostavk:
Sodišče je v sodbi (kot že prej v sklepu glede začasne odredbe) najprej preverjalo obstoj formalnih predpostavk za meritorno obravnavo tožbe (izpodbijani akt je upravni akt in tožnika sta bila stranki v postopku njegove izdaje, tožba pa je bila vložena pravočasno). Sodišče ne dvomi v obstoj procesnih predpostavk, ki so zakonska predpostavka za pričetek in tek sodnega postopka.
Odločitev sodišča:
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bil izpodbijani sklep sprejet z vsebino, ki je odločila o pravnem položaju tožnikov in vsebuje tako izrek, v katerem je ugotovljeno, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev že po samem zakonu šteje za neuspešnega, kot tudi posledico navedene ugotovitve, ki je v tem, da se tožena stranka ne bo seznanila s predlogom DTS. Zato je izpodbijani sklep posegel v pravico ali pravno korist tožnikov kot zavrnjenih kandidatov.
Procesnega položaja, v katerem izda Vlada sklep, da se ne bo seznanila s predlogom DTS glede kandidatov za EDT, 71.d člen ZDT-1 ne ureja. Zato se za takšne akte skladno s 4. členom ZUP smiselno uporablja upravni postopek, kar pomeni, da so táki sklepi Vlade v upravnem sporu podvrženi presoji njihove zakonitosti tako v procesnem kot materialnem pogledu, zaradi česar morajo biti takšni akti obrazloženi skladno z 214. členom ZUP.
Z neobrazloženo odločitvijo je bila kršena pravica tožnikov do sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave). Pri tem je treba poudariti, da sta se tožnika z razlogi izpodbijanega sklepa seznanila šele s prejemom odgovora na tožbo in da sta nanje lahko sklepala na podlagi sporočil za javnost. Na tak način pa pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa ne more biti odpravljena.
Glede na navedeno izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Sodišče je odločilo na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi. Zoper odločitev sodišča pritožba ni dovoljena.
Vir: Upravno sodišče RS, 5. oktober 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
