Po dobrih petih letih smo torej dobili drugo spremembo aktualnega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki poskuša odpraviti anomalije ZJN-3, ki so se pokazale v praksi. V nadaljevanju prispevka bodo predstavljene nekatere ključne spremembe, ki naj bi prispevale k cilju, ki ga je imel zakonodajalec s sprejeto novelo. Ali bodo spremembe zaživele v praksi in pripomogle k še bolj poenostavljenemu postopku javnega naročanja, pa bo pokazal čas.
Kdaj se uporabi ZJN-3
Ena izmed poglavitnih sprememb ZJN-3B, ki naj bi javnim naročnikom omogočala poenostavljeno oddajo javnih naročil, je povišanje mejnih vrednosti za uporabo ZJN-3. Nove mejne vrednosti so povišane le na splošnem področju, medtem ko na infrastrukturnem področju ostajajo nespremenjene. Na splošnem področju bodo javni naročniki zavezani uporabljati ZJN-3 in posledično izvajati postopke javnega naročila le za nakup blaga/storitev, katerih vrednost je 40.000 evrov brez DDV ali več oziroma pri gradnjah 80.000 evrov brez DDV ali več. Na navedene mejne vrednosti so se v zadnjem letu javni naročniki že navadili, saj je interventna zakonodaja (90. člen ZIUZEOP in 5. člen ZZUOOP) že sedaj določala dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju. V praksi bo navedena sprememba povzročila, da bodo javni naročniki bistveno več naročil lahko oddajali brez izvedbe postopka javnega naročanja kot t. i. evidenčna naročila.
Druga sprememba, ki naročnikom omogoča poenostavljeno in zlasti hitrejšo oddajo javnega naročila gradnje, je sprememba mejne vrednosti pri naročanju gradnje, za katero se lahko izvede postopek naročila male vrednosti. Do sedaj je veljalo, da lahko javni naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti za gradnje, če je vrednost na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov, na infrastrukturnem področju pa enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov. Sedaj je prag za izvedbo postopka naročila male vrednosti povišan na vrednosti, za katere ni treba objaviti obvestil o javnem naročilu v Uradu za publikacije Evropske unije. Ta prag v danem trenutku skladno z ZJN-3 in Uredbami (+ znaša na splošnem področju 139.000 evrov za blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, oz. 214.000 evrov za blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki, ter 5.350.000 evrov za gradnje oziroma na infrastrukturnem področju 428.000 evrov za blago in storitve in 5.350.000 evrov za gradnje. Ker je postopek naročila male vrednosti za naročnika bistveno hitrejši, saj so roki za prejem ponudb lahko krajši, in ker naročniku ni treba pregledovati ponudb (niti najugodnejše ne) in je rok za revizijski zahtevek krajši, bo naročnikom ta sprememba omogočala, da bodo lahko tudi gradnje, ki so višjih vrednosti (do 5.350.000 evrov), oddajali po tem postopku.
Pomembna sprememba, ki bo bistveno olajšala naročanje blaga vrtcem in šolam, je uvedba nove izjeme, in sicer javnemu naročniku ne bo treba uporabljati ZJN-3, če vrednost živil, ki jih naroča, ne presega vrednosti, za katere je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. V praksi so naročniki do sedaj pogosto oddajali javno naročilo živil za nekaj let, kar pa se jim po spremembi morda ne bo več splačalo. Ko javni naročnik oddaja naročilo za večletno obdobje, mora namreč pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati ocenjeno vrednost blaga za to celotno obdobje. To pa utegne pri naročniku povzročiti, da bo presegel vrednost, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Posledično javnim naročnikom, ki naročajo živila, svetujem, da izračunajo ocenjeno vrednost javnega naročila živil za obdobje enega leta. Če je ta pod evropskim pragom, lahko uporabijo izjemo in ne uporabijo ZJN-3. Kljub izjemi pa morajo javni naročniki še naprej pri naročanju živil upoštevati cilje, kot jih za ta predmet določa predpis, ki ureja zeleno javno naročanje.
Uvedena je še ena nova izjema, ki velja le na splošnem področju in se nanaša na blago oz. storitve za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem. Tudi ta izjema je omejena na vrednost, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Naročniki zaradi te izjeme ne bodo dolžni izvajati postopkov javnega naročanja nakupa blaga, če bodo kupovali blago, ki je namenjeno nadaljnji prodaji tretjim osebam in je vrednost tega naročila pod evropskim pragom.
Pomembno spremembo prinaša novela na področju socialnih in drugih posebnih storitev. Po novem med socialne in druge posebne storitve ne sodijo nekatere storitve pravnega svetovanja, in sicer so to storitve, ki so zajete s CPV kodami 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7. V praksi to pomeni, da kadar javni naročniki najemajo storitve pravnega svetovanja, bodo morali uporabiti ZJN-3, kar posledično pomeni, da bodo morali izvesti postopek javnega naročanja za izbiro pravnega svetovalca, če letna vrednost pravnih storitev pri naročniku presega prag za uporabo ZJN-3. Še vedno pa med izjeme sodijo pravne storitve po odvetniku ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Maja Prebil: Kaj prinaša novela B Zakona o javnem naročanju?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 37, 2021.
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
------
Opomba:
[1] Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1828 z dne 30. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za javna naročila blaga, storitev in gradenj ter projektne natečaje (UL L 279 z dne 31. oktobra 2019) in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2019/1829 z dne 30. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za javna naročila blaga, storitev in gradenj ter projektne natečaje (UL L 279 z dne 31. oktobra 2019).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
