Predlagatelj je zoper nasprotno udeleženko vložil predlog za delitev nepremičnin - hišo na Ulici 1 s pripadajočim zemljiščem, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnina udeležencev, vsakega do 1/2. Nato je nasprotna udeleženka vložila nasprotni predlog za razdelitev nepremičnine - hiše na naslovu Cesta 2, ki naj bi sodila v njuno skupno premoženje. Ker sodišče prve stopnje zadev ni združilo v skupno obravnavanje, ampak je postopek v prvo navedeni zadevi prekinilo, se je predlagatelj pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da nasprotna udeleženka nima pravic na nepremičnini na naslovu Cesta 2 ter da je vložila nasprotni predlog za delitev nepremičnin zgolj iz razloga, da bi preprečila oziroma zavlekla delitev nepremičnin, kar predstavlja zlorabo procesnih pravic.
Višje sodišče je pritožbo s sklepom II Cp 582/2020 zavrnilo kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da lahko v nepravdnem postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP (tretji odstavek 118. člena ZNP).
Pritožbeno sodišče je opozorilo, da že iz laičnega odgovora nasprotne udeleženke na predlagateljev predlog za delitev nepremičnine v solastnini izhaja, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša na Ulici 1 predstavlja skupno premoženje nje in predlagatelja ter da v skupno premoženje sodi tudi nepremičnina Cesta 2. V postopku za delitev solastne nepremičnine se razdeli posamezna nepremičnina oziroma sklop nepremičnin, v postopku za delitev skupnega premoženja pa sodišče odloči, kateremu od udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje, glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali iz namena posameznih stvari (128. člen ZNP). Zato je vprašanje, ali sodijo nepremičnine na naslovu Ulica 1 v skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke, predhodno vprašanje.
Glede na to, da nasprotna udeleženka zatrjuje, da hiša Ulica 1 ni njuno edino skupno premoženje, obstoji spor o predmetu delitve. Skupno premoženje razvezanih zakoncev se mora obravnavati enotno. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, če ne bi že v drugem postopku sprejelo sklepa o napotitvi na pravdo za ugotovitev obsega skupnega premoženja strank tega postopka in deležev na skupnem premoženju, to storiti v tem postopku. Ker je sklep o napotitvi na pravdo glede obsega in deležev na skupnem premoženju predlagatelja in nasprotne udeleženke že izdan, ne bi bilo smiselno na pravdo glede obsega njunega skupnega premoženja eno od strank napotiti še v tem postopku. Ob tem je višje sodišče izpostavilo vprašanje smotrnosti takega ravnanja nižjega sodišča. Podani so namreč vsi pogoji za združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče je prav tako nasprotovalo trditvi predlagatelja, da naj se pri ugotavljanju (so)lastništva upošteva vpis v zemljiško knjigo. Ker je v predmetni zadevi predmet spora skupno premoženje bivših zakoncev, sama vknjižba (so)lastniških deležev v zemljiški knjigi ni merodajna in se predlagatelj neutemeljeno sklicuje nanjo. Enako je neutemeljen tudi očitek nasprotni udeleženki, da zavlačuje postopek in zlorablja procesne pravice. Pravica uveljavljati lastninsko pravico iz naslova skupnega premoženja namreč ne zastara, sodišče pa je kot očitno izpostavilo, da nasprotna udeleženka svoje pravice uveljavlja, ker je predlagatelj vložil predlog za delitev hiše, v kateri nasprotna udeleženka živi že desetletja.
Višje sodišče je zaključilo, da je nižje sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da med predlagateljem in nasprotno udeleženko ni soglasja glede obsega njunega skupnega premoženja in da je treba postopek prekiniti do takrat, ko se bo ugotovilo, kaj sodi v njuno skupno premoženje ter kakšni so deleži na njem. Pravilno in popolno je ugotovilo dejstva, ki so relevantna za izpodbijano odločitev o prekinitvi postopka in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
