Slovenija je na to direktivo v resnici relativno dobro pripravljena, saj je večina rešitev, ki jih prinaša direktiva, v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) že vključenih. Kljub temu bi za dosledno implementacijo direktive zakonodajalec moral ZFPPIPP nekoliko dopolniti.
Ministrstvo za pravosodje je decembra 2020 v javno razpravo poslalo osnutek novele ZFPPIPP-H, ki je poleg uskladitve pravnega reda z direktivo prinašala še številne druge spremembe. Predlog novele je prejel številne strokovne in znanstvene pripombe. Ministrstvo do danes še ni poslalo predloga novele v obravnavo Vladi RS in pričakujemo oziroma upamo lahko, da bo predlog šel ponovno v javno razpravo.
Po pogosto citiranih podatkih o učinkovitosti insolvenčnih postopkov je Slovenija na fantastičnem osmem mestu na svetu, kar naj bi pomenilo, da spadamo v sam svetovni vrh med najučinkovitejšimi sistemi insolvenčnega prava. Če na tem mestu izpustim podrobnejšo analizo raziskave in njenega pomena,(*1) je iz dejanskih podatkov očitno, da stanje v slovenski praksi ni tako rožnato in da so spremembe vendarle potrebne.
Od 1. maja do 10. septembra 2021 je bilo izdanih 1.287 sklepov o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo in zgolj 13 sklepov o začetku postopka prisilne poravnave ter 39 sklepov o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. V tem času ni bil izdan noben sklep o začetku preventivnega prestrukturiranja. To pomeni, da postopki prestrukturiranja v zadnjem letu in pol predstavljajo manj kot štiri odstotke vseh postopkov zaradi insolventnosti. Podobno slabe odstotke dosegamo že od leta 2017 oziroma od uveljavitve novele ZFPPIPP-G, ki je povzročila očitno zmanjšanje postopkov poenostavljene prisilne poravnave. Dodatna analiza pokaže, da je od leta 2008 do danes tri četrtine družb, zoper katere je bil izdan sklep o začetku prisilne poravnave, končalo v stečaju. Preživetje družb, zoper katere je bil izdan sklep o začetku poenostavljene prisilne poravnave, je bistveno boljše in znaša skoraj 70 odstotkov za družbe, zoper katere je bila PPP potrjena, in 30 odstotkov za družbe, kjer poenostavljena prisilna poravnava ni bila sprejeta. V vsakem primeru je možnost preživetja družb, ki se znajdejo v poenostavljeni prisilni poravnavi, občutno večja kot za družbe, ki se znajdejo v postopku prisilne poravnave.
Tudi podatki iz stečajnih postopkov nam niso v uteho.
Povprečno poplačilo upnikov v stečajnem postopku je štiri odstotke, povprečno poplačilo navadnih upnikov pa dva odstotka ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Jaka Cepec: Opomnik ob pričakovanju novele ZFPPIPP-H;
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 35-36, 2021
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
-----------
Opomba:
(1) Za razlago glej Đorđević, M.: Zadržan odnos do lestvice držav Doing Business, PP, št. 20-21/2017, str. 19-23.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
