c S
Odpuščanje zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, kot način spodbujanja k upokojevanju? 25.08.2021 V javnem sektorju je po prenehanju prisilne upokojitve, uvedene z ZUJF, moč zaznati problem, da se po sedanji ureditvi zaposleni pogosto ne odločijo za upokojitev, čeprav izpolnjujejo enega ali oba pogoja. K temu pripomorejo spodbude, ki jim jih je prinesel ZPIZ-2G (40 odstotkov pokojnine in povečevanje osnov za odmero). Ker se je zelo malo direktorjev javnih zavodov pripravljenih soočiti s tem na način, da se tudi od starejših delavcev zahteva polno izpolnjevanje delovnih nalog, se pojavljajo ideje, da bi uporabili inštitut odpuščanja zaposlenih iz poslovnih razlogov. To je po mojem mnenju s stališča javnega denarja zelo sporno, če je sploh dopustno.

S tem sem se srečal kot generalni direktor RTV Slovenija, saj je zaradi omenjenih spodbud kar nekaj zaposlenih z možnostjo upokojitve začelo z upokojitvijo odlašati. Rešitev sem videl v pogovorih in opozorilih, da se od njih pričakuje polno izpolnjevanje delovnih nalog. Če tega ne bi zmogli, pa je v zavodu zadosti sicer nižje vrednotenih delovnih mest, ki pa vendarle ustrezajo njihovi izobrazbi. Seveda pa sta pri tem pomembna pravilno izpeljan postopek in zavedanje, da je to treba narediti. Iz očitnih razlogov se tega ob koncu mandata običajno ne dela.

Stroški dela na RTVS so se zvišali za 11 milijonov evrov

Ko so se na RTV začele pojavljati ideje, da so problem finančne stabilnosti visoki stroški dela, ne pa zelo močno zaostajanje višine RTV-prispevka za rastjo stroškov dela, ki jih bi bilo po mnenju nekaterih moč reševati s spodbujanjem upokojevanja, sem za mnenje povprašal Računsko sodišče. Namreč, ali lahko javni zavod mimo določil kolektivne pogodbe o treh plačah zaposlenemu, ki se odloči za upokojitev, ponudi še kaj dodatno. V privatnem sektorju je dopustno, da se delodajalec in zaposleni dogovorita, da bi zaposleni kaj preje slekel delovno haljo ob manjši dodatni spodbudi - če ga seveda podjetje ne potrebuje več! Prejel sem pričakovan odgovor, da "zaposlenim, ki se (prostovoljno) odločijo za upokojitev, pripadajo tri povprečne plače" v skladu s kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljevanju: kolektivna pogodba, KPJZRTVS) in nič več.

Vendar ta odgovor predstavnikov nekaterih sindikatov ni prepričal in so zahtevali, da pristopim k zmanjševanju števila zaposlenih z upokojitvami z dogovarjanjem z zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje. Pri tem je nenavadno, da so sindikati s tem odrekli zaščito svojim (potencialnim) starejšim članom. Zavedajoč se, da tega ni mogoče izpeljati drugače kot z odpuščanjem iz poslovnih razlogov, sem te zahteve zavrnil. Takšno odpuščanje namreč niti slučajno ni enostavno, na kar je v svojem dopisu opozorilo Računsko sodišče.

Novi generalni direktor misli drugače in se je odločil za poskus stimuliranja upokojevanja. Strokovna dilema je, ali je spodbujanje upokojevanja z odpuščanjem iz poslovnih razlogov pravno dopustno in ob tem upravičeno v smislu smotrne porabe javnih sredstev. Kaj so torej pri tem izzivi na RTV Slovenija?

Podlage za ugotavljanje presežnih delavcev zaradi poslovnih razlogov

Osnova za ugotavljanje viškov iz poslovnih razlogov je opredeljena v ZDR-1, nadgrajujejo pa jo običajno kolektivne pogodbe. Vedno velja, da se lahko odpove pogodba o zaposlitvi le, če prenehajo (utemeljene) potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. V praksi bi pri javnih institucijah lahko govorili o ekonomskih razlogih le, če bi prišlo do dogovora z ustanoviteljem, da se zmanjša financiranje ob istočasnem zmanjšanju izvajanja opredeljenih nalog javne ustanove.

Problem RTV je, da zaradi velikega števila aktivnosti v zakonu ni bilo mogoče natančno definirati obsega in kvalitete posamezne aktivnosti. Še posebej če vemo, da je bil ZRTVS-1 sprejet leta 2005. Nič drugače ni tudi v Statutu RTVS, ki pa ga samostojno sprejema Nadzorni svet po predhodnem soglasju Programskega sveta. V 3. členu ZRTVS-1 je tako samo sedem alinej z opredelitvijo, kaj je javna služba. Za to lahko RTV porablja javna sredstva, ki jih pridobi iz državnega proračuna in predvsem RTV-prispevka. V nadaljnjih členih so nekatere obveze izvajanja javnih služb podrobneje opredeljene, vendar nikjer kvantitativno. Ob tem seveda v skladu z 49. členom Zakona o zavodih velja, da za obveznosti RTV odgovarja ustanovitelj. Ustanovitelj RTV je Republika Slovenija, ki mora tako "zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe". Za slednje je odgovoren Državni zbor, ki določa višino sredstev z določitvijo višine in drugih podrobnosti RTV-prispevka ter dodatnimi sredstvi ob sprejemu proračuna. Zakon ob tem določa, da lahko Vlada višino prispevka spremeni za največ 10 odstotkov, če "za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi". Iz povedanega je jasno, da če ustanovitelj ni zagotovil dovolj denarja za primerno financiranje opravljanja javne službe, to ne more biti "ekonomski razlog", na katerega bi se lahko javna institucija oprla, ko bi se odločila, da začne postopek odpuščanja.

Konkretno za RTV je znano, da sta zadnji dve vodstvi RTV redno opozarjali Vlado in DZ, da zagotovljena sredstva ne pokrivajo vseh odhodkov. Vlada je tako vseskozi vedela, da je do leta 2016 RTV primanjkljaj lahko pokrivala iz izrednih lastnih sredstev. Po letu 2017, ko teh rezerv nismo več uporabljali, smo izkazovali presežek odhodkov nad prihodki (izgubo). Zaradi tega smo jih tudi uradno pozvali, da vsaj v okviru svojih pristojnosti (uskladitev do 10 odstotkov) ustrezno odreagirajo. Dodatno še, ko se je Vlada s Sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev (decembra 2018) dodatno zavezala, da bo na primeren način zagotovila dodatna sredstva za pokritje višjih stroškov dela.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Kadunc Igor: Odpuščanje zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, kot način spodbujanja k upokojevanju?
>> ali na portalu Pravna praksa, št. 30-31, 2021

>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.