c S

Plačevanje nadur kot stimulacija?

19.08.2021 Delodajalec odreja delavcu več nadur, kot mu jih lahko po zakonu, zato mu zakonsko določen maksimum nadur prikazuje na plačilni listi kot nadure v skladu s kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje, razliko pa prikaže v "stimulaciji". Problem je, da je ta stimulacija nižja, zato delavec dobi manj, kot če bi mu delodajalec izplačal vse nadure v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Ali lahko delavec toži na razliko v plačilu?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) glede dodatkov za nadurno delo in njihove višine napotuje, kot sami pravilno navajate, na kolektivno pogodbo (tretji odstavek 127. člena ZDR-1, drugi in tretji odstavek 128. člena ZDR-1.)

Podobno situacijo, je presojalo Višje delovno in socialno sodišče v sklepu Pdp 902/2012 z dne 6. decembra 2012. V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek delavca na plačilo nadur pred sodiščem prve stopnje zavrnjen, ker je sodišče na podlagi izpovedb prič zaključilo, da mu je delodajalec vse pripadajoče nadure izplačeval kot stimulacijo.

Višje sodišče, ki je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, je poudarilo, da v odločitvi ni upoštevano, da je delavec vtoževal razliko v izplačilu, in sicer med plačo, ki bi mu pripadala glede na število opravljenih nadur, in plačo, ki mu jo je delodajalec v vtoževanem obdobju izplačal. Konkretno je sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje niti ni ugotavljalo, ali so bile delavcu izplačane vse nadure, ki jih je pri delodajalcu v spornem obdobju opravljal, in ali so mu bile izplačane v pravilni višini. Zadevo je vrnilo v ponovljen postopek z navodilom, naj sodišče ugotovi, koliko nadur mesečno je delavec opravil, kolikšen del teh nadur je delodajalec izplačal kot stimulacijo, koliko znaša vrednost teh nadur skladno s panožno kolektivno pogodbo ter koliko znaša razlika med obračunanimi ter izplačanimi nadurami in nadurami, do plačila katerih je bil delavec upravičen glede na panožno kolektivno pogodbo.

Višje sodišče je poudarilo, da mora delavec podati izračun mesečnih prikrajšanj pri plači, opozorilo pa je tudi na dolžnost delodajalca po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki v 16. členu med drugim določa, da je dolžan delodajalec mesečno za vsakega delavca vpisovati v evidenco o stroških dela tudi bruto izplačilo za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).

V skladu s predstavljenim stališčem je zahtevek za izplačilo nadur odvisen od ugotovitve, ali so izplačane vse nadure, ki jih je delavec opravil, in ali so mu bile izplačane v pravilni višini. Na to zakonski "maksimumi" dovoljenega števila ur ne vplivajo; če ste nadure opravili, ste zanje upravičeni prejeti plačilo, ki je zanje določeno v kolektivni pogodbi.

Vir: Weber Nana, Plačevanje nadur kot stimulacija?, Pravna praksa, št. 29, 2021


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.