Stranpoti revizije v civilnih sporih

O uspehih ni moč govoriti. Žal bolj o neuspehih. V članku želim predstaviti oceno, da:

1. spornih razmerij ni manj, temveč več,

2. je stopnja varstva človekovih pravic in svoboščin vse manjša,

3. samo z ukrepi zagotavljanja materialnih, finančnih, kadrovskih in drugih pogojev za delo sodišč trenda ni mogoče obrniti v pravo smer,

4. to vse dokazuje, da je bila izbira ukrepov za dosego ciljev strokovno nedomišljena, neutemeljena, deloma celo neustavna.

Zgornje skušam argumentirano dokazati, sicer v omejenem obsegu, predvsem s presojo stanj uresničevanja pravice do pravnega sredstva revizije v civilnih postopkih. Razlogi tičijo v dejstvih, da ukrepi in sredstva, uporabljena za dosego ciljev, po mojem mnenju ne predstavljajo primernih in ustreznih poti, temveč stranpoti. Zato slovenska sodišča prepogosto odločajo nepravno.

V nadaljevanju:

- podajam kratek pregled razvoja instituta revizije,

- predstavljam deklarirane cilje reforme in njihovo izvajanje,

- predstavljam nekaj dejanskih posledic z nadaljnjim omejevanjem dostopa do Ustavnega sodišča RS (US RS) in VS RS.

Nadalje utemeljujem razloge za povečanje števila pravno zmotnih, nepravnih sodnih odločb:

- z neutemeljeno spremembo paradigme zagotavljanja zasebnega k zagotavljanju javnega interesa,

- s poskusom uveljavljanja argumenta precedensa

- ter z neobrazloženostjo sodne odločbe in neustavnostjo drugega odstavka 367.c člena ZPP.

Numerična dejstva, zatrjevane ocene in predlogi sodstva, podani v članku, izhajajo iz Letnih poročil o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, in sicer od leta 2004 do vključno leta 2019,1 ter iz Poročil o delu Vrhovnega sodišča ter ocen o izvajanju sodne oblasti za leta 2014 do vključno 2019,2 v katerih Vrhovno sodišče od leta 2004 enkrat letno predstavi poročilo o svojem delu ter poda oceno o izvajanju sodne oblasti v Sloveniji. Podani lastni izračuni pa temeljijo na podatkih iz istih dokumentov.3


Kratek pregled razvoja revizije

Kratek pregled razvoja instituta revizije v slovenskem civilnem pravu v obdobju med letoma 1918 in 2017 (celih 99 let) nas mora presenetiti. Prav neverjetno je, da dejanskih smeri sprememb nihče ni opazil. Oblast je namreč že od začetka 21. stoletja zatrjevala, da so spremembe nujne, narekujejo zavezanost h krepitvi pravic in svoboščin človeka, zakonitosti, pravni varnosti, pravni državi, utrjevanju neodvisnosti sodstva itn. Pa tudi, da je potrebna uskladitev revizije s pravnimi redi primerljivih evropskih držav in zagotovitev uresničevanja ustavne in zakonske vloge VS RS kot najvišjega sodišča v državi, ki naj s precedenčnim pravom prispeva k povečanju pravne varnosti in razvoju ter poenotenju sodne prakse.4

V resnici pa je padla raven znanja sodnikov, močno je padel tudi standard pravne varnosti, kar javno priznavajo tudi nekateri sodniki.5

V obdobju po prvi svetovni vojni, ko je bila Slovenija del Kraljevine SHS, nato Jugoslavije, je slednja obsegala šest pravnih področij, v katerih so veljali različni civilni procesni redi. Od leta 1922 do 1929 je bila nato izvršena unifikacija pravnega reda s sprejetjem Zakona o pravdnem postopku v civilnih zadevah. Revizija je bila redno, devolutivno, suspenzivno, dvostransko pravno sredstvo zoper odločbe prvostopnih in drugostopnih sodišč.

Po drugi svetovni vojni so najprej veljali predvojni predpisi, 1. marca 1957 pa je stopil v veljavo Uvodni zakon za Zakon o pravdnem postopku, ki je uvedel reformiran Zakon o pravdnem postopku.6 Revizija je bila sicer še vedno redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko pravno sredstvo, omejena tako, da je bila vložitev dovoljena zoper drugostopno sodno odločbo, če je bilo na drugi stopnji spremenjeno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (razen 4. točke drugega odstavka 343. člena) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Po reformi leta 1976 postane revizija izredno pravno sredstvo, ki je v premoženjskih sporih dopustna, če je vrednost spornega predmeta presegala en milijon tolarjev (po uvedbi tolarjev v Republiki Sloveniji), sicer je vselej dovoljena v sporih o preživljanju, nekaterih odškodninskih sporih in sporih, ki se nanašajo na varstvo in uporabo izumov. Iz razlogov bistvenih kršitev določb ZPP po prvem in drugem odstavku 339. člena ZPP,7 če gre za kršitve na drugi stopnji in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Potrebe po nujnih spremembah, reformah tudi civilnega procesnega prava so postajale vse intenzivnejše. Predvsem v sodstvu. Jasno so bile izražene v Letnih poročilih VS za posamezno koledarsko leto.8 Tako je bilo v praktično vsakem Letnem poročilu o delu Vrhovnega sodišča od leta 2000 dalje zapisano:

- da se pripad zadev na sodišča stalno povečuje,

- da je VS preobremenjeno,

- da je procesna zakonodaja, ki določa VS kot prvo- in drugostopno sodišče, neustrezna in je te določbe treba odpraviti ter odpraviti tudi predpise, ki na novo določajo pristojnosti VS ter tako povečujejo njegovo preobremenjenost,

- prav tako je ob spremembah procesne zakonodaje treba vzpostaviti mehanizem za poenostavitev odločanja o izrednih pravnih sredstvih ter zagotoviti, da se bo VS ukvarjalo z zadevami, za katere je z zakonom ustanovljeno, predvsem s poenotenjem sodne prakse.

Obenem se opozarja,

- da je v postopkih sprejemanja in načrtovanja nove zakonodaje treba sodelovati z vsemi deležniki,

- pa tudi zagotoviti povečanje kakovosti, strokovnosti sodniškega dela, zaradi zmanjšanja števila sodnikov in višje kompleksnosti, zahtevnosti zadev pa tudi povečati število sodnikov.9

Nadaljnje reforme so bile uveljavljene v letih 2008 in 2017 (noveli ZPP-D10 in ZPP-E11). Prav slednja je privedla do stanja, ko lahko o reviziji govorimo le še v teoriji, saj je v praksi de facto odpravljena. Standardi zagotavljanja pravne varnosti, enakosti pravic, pravic do sodnega varstva in do pravnih sredstev so nedvomno vse nižji.

Z zadnjimi reformami instituta revizije je zakonodajalec spremenil 367. člen ZPP12 in uvedel nova določila 367.a, 367.b in 367.c člena ZPP. Bistveno je, da:

- se v pravni red uvaja dopuščena revizija,

- se s tem nadalje oži obseg razlogov, pri katerih je revizija dopustna,

- je revizija mogoča le ob predhodni ugoditvi predlogu za dopustitev revizije,

- je tako revizija ostala le še pogojno in formalno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno drugostopno sodno odločbo, ki se lahko vloži le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.13


Posledice reform v civilnem procesu

Ravnanja predvsem sodne veje oblasti (VS RS in US RS) so bila po mojem prepričanju neustrezna, saj so zahteve in predlogi merili na nadaljnje omejevanje dostopa strank do sodišč. Ni treba biti znanstvenik, da bi lahko ocenili, da se število nepravnih odločitev sodišč ne zmanjšuje. Absurdnost njunih ravnanj pa je najlaže prepoznati, če omejevanje dostopa do sodišč primerjamo z ukrepi zdravstvenih zavodov, ki bi problematiko pandemije covida-19 reševali tako, da bi zaprli vrata za dostop potencialnih novih bolnikov!

Steber vseh prizadevanj za spremembe bi moralo predstavljati slovensko sodstvo samo, skladno z njegovim poslanstvom, temeljnimi vrednotami, vizijo.14 Neodvisnost sodstva, nepristranskost sojenja brez nepotrebnega odlašanja, krepitev vladavine prava, odgovornosti, integritete in poštenosti sodnikov so kratkoročni cilji za dosego dolgoročnih ciljev zagotavljanja poštenega, predvidljivega, pravočasnega in zakonitega odločanja. Ni dvoma, da sodstvo samo preverja dejansko stanje in išče poti izboljšanja. Vendar samo ta dejstva ne izključujejo preverjanja tekočega dela, prav tako ne opredeljevanja drugih deležnikov v sodnih postopkih in javnosti v celoti o dejanskem stanju, stanju duha ter poteh ali stranpoteh začrtanih poti in ciljev.

Sodstvu nista v pomoč ne zakonodajna ne izvršilna oblast, če odmislimo omejevanje pravic strank. Kot ugotavlja VS RS v svojih letnih poročilih, namreč njegovih izrecnih, konkretnih pozivov ne slišita.15 Vendar ne gre le za to.

Tudi sodna veja oblasti je tako prepričana, da ima prav, da pripomb in kritik drugih ne sliši niti jih ne želi slišati. Vsaka kritika je že napad na njeno avtonomnost, integriteto, neodvisnost. Pa naj gre za to, da sodna oblast sama ni sposobna odgovorne strokovne refleksije ali da izvršilna in zakonodajna veja oblasti zlorabita svoj položaj in tako med nekatere nujne spremembe normativnega prava vključita tudi urejanje posamičnih konkretnih, parcialnih interesov (npr. v PKP7). Pri tem pa ob vseh zbranih podatkih v 30 letih ni bilo narejene poštene strokovno poglobljene analize. Nasprotno. Sodna veja oblasti se zadovolji z analizo javnomnenjske ankete, katere rezultat je mnenje 2/3 anketirancev, da je v sodstvu dosežen napredek, pri tem pa je obenem prav 2/3 anketirancev takih, ki so bili kot udeleženci v sporih pred sodišči uspešni.

Kratek pregled tako pokaže, da so vse reforme revizije pomenile njeno siromašenje, najprej kot rednega pravnega sredstva, nato s spremembo statusa kot izrednega pravnega sredstva ter nazadnje z njeno praktično ukinitvijo. Pri tem se niti ni poskušalo najti drugih sredstev, ukrepov in poti za preseganje obstoječega stanja. Poleg tega iz letnih poročil izhaja, da zatrjevani razlogi težav v sodstvu (preobremenitev, pogosto nihanje pripada zadev, spremembe strukture zadev na posameznih sodiščih, zmanjševanje števila sodnikov, slabšanje kvalitete dela, povečevanje kompleksnosti in zahtevnosti zadev idr.) vzročno-posledično ne morejo izvirati iz številnih terjanih in delno izvedenih reformskih ukrepov. Tega ne trdi niti VS RS samo, saj bi v nasprotnem moglo z analizo statističnih podatkov dokazati, kako in v kolikšni meri so izvedene reforme procesne zakonodaje, predvsem revizije, pozitivno vplivale na spremenjena stanja. Kot že navedeno, sta si tako US RS kot VS RS prizadevali omejiti dostop do njiju, v okviru reform pa VS izvršiti tudi spremembo paradigme namesto varstva zasebnega v varstvo javnega interesa z uvajanjem argumenta precedensa in z njegovo pomočjo poenotenja sodne prakse, s čimer "naj bi se končno ustvarili pogoji, da bi VS RS opravljalo naloge, ki jih določa zakon, in zaradi česar da je bilo ustanovljeno". Tako navaja tudi vrhovna sodnica N. Betetto.16

V okviru reform procesnega prava in revizije so simptomatična naslednja področja:

1. omejevanje dostopa strank do Ustavnega sodišča,

2. omejevanje dostopa strank do Vrhovnega sodišča,

3. sprememba paradigme iz varovanja zasebnega v varovanje javnega interesa,

4. argument precedensa,

5. obstoj in rasti nepravnih pravnomočnih sodnih odločb in

6. uvedba neobrazloženih sklepov o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije na podlagi določil drugega odstavka 367.c člena ZPP, ki obenem pomeni neskladnost z 22. členom Ustave RS.

Omejevanje dostopa do US RS

Tudi po letu 2000 se v pravnem redu RS nadaljuje nižanje standarda zagotovljenega varstva ustavnih pravic, med drugim s sprejetimi spremembami Zakona o Ustavnem sodišču, s katerimi se je omejil dostop strank do US RS zaradi zatrjevane prevelike obremenitve sodišča. Trdim, da je to zgolj omejevanje pravnega varstva ustavno zavarovanih temeljnih pravic in svoboščin. Del pravne teorije je takemu ravnanju že takrat nasprotoval17 in opozarjal na neustrezno, celo nezakonito, neustavno ravnanje. Dostop posameznika do ustavnega sodišča ni namenjen zgolj varstvu človekovih pravic, ampak pomembno pripomore k uresničenju ustavnosti pravnega reda. Nadalje je opozarjal, da zakonska omejitev dostopa do US RS spreminja tudi slovensko ustavno ureditev. Širok dostop posameznikov do ustavnega sodišča ima namreč zanje tri temeljne pomene: varuje temeljne pravice, pospešuje demokratizacijo pravnega reda in krepi pravno državo.

Oblast je torej omejila dostop do US RS, ki se je tako administrativno otreslo pritiska preobsežnega dela. In to ne da bi strokovno analizirala vzroke takega ravnanja državljanov. In ne da bi poskušala odpraviti negativne posledice takega ravnanja.


Omejevanje dostopa do VS RS

Nadaljnja reforma instituta revizije v civilnem postopku je v bistvenem zasledovala samo en cilj: zmanjšanje pripada zadev VS RS, torej njegovo razbremenitev. Očitno je, da se je tudi tu oblast poslužila izključno omejitve dostopa strank do sodišča ...


Nadaljevanje članka za naročnike >> Jože Kristan: Stranpoti revizije v civilnih sporih >> ali na portalu Pravna praksa, št. 16, 2021

>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.