Tožniku je bila novembra 2017 odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izvršnega direktorja za področje financ in kontrolinga, saj je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi začetka stečajnega postopka. Tožnik je v stečajnem postopku priglasil terjatev iz naslova odpravnine v višini osemnajstih njegovih plač, takšno terjatev je stečajni upravitelj priznal, toženka kot stečajni upnik pa jo je prerekala.
Sodišči nižje stopnje sta glede višine odpravnine, do katere je upravičen tožnik, upoštevali določbe 106., 108. in 9. člena novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), glede na čas sklenitve pogodbe o zaposlitvi (26. marec 2008) pa tudi določbe 7., 107., 109. in 72. člena takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Upoštevali sta tudi individualno pogodbo o zaposlitvi tožnika, v kateri sta pogodbeni stranki določili, da tožniku v primeru odpovedi pripada odpravnina v višini osemnajstih plač, osnovo za izračun pa predstavlja povprečje prvih dvanajst bruto po tej pogodbi izplačanih plač.
Zoper odločitev drugostopenjskega sodišča je toženka vložila revizijo glede vprašanja, ali določba 106. člena Zakona o delovnih razmerjih kogentno predpisuje odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečaju ali pa dopušča veljavnost za delavca ugodnejšega dogovora.
Vrhovno sodišče je s sodbo opr. št. VIII Ips 48/2020 z dne 22.decembra 2020 revizijo zavrnilo.
Sodišče je pojasnilo, da določba 106. člena ZDR-1 ni potrebna zato, da bi določila višino odpravnine, ki bi bila v primeru stečaja drugačna, kot sicer velja za primer odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, temveč zato, da se poudari, da imajo ti delavci sploh pravico do odpravnine, ki je po višini enaka, kot gre delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi izven stečajnega postopka odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Ni torej mogoče šteti, da je določba 106. člena ZDR-1 specialna določba v tem smislu, da je v primeru stečaja najvišja možna odpravnina takšna, kot jo določa 108. člen ZDR-1, obenem pa splošna določba 108. člena ZDR-1 za vse druge primere odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (to je za odpovedi, ki so podane izven insolvenčnih postopkov) dopušča drugačen dogovor o višini odpravnine.
V resnici 106. in 108. člen ZDR-1 določata enako višino odpravnine. Tudi zato teorija poudarja, da je določba 106. člena ZDR-1 pravzaprav nepotrebna, saj le ponavlja, kar že izhaja iz 108. člena ZDR-1. Ta pravica bi delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi stečaja, šla tudi brez določbe 106. člena ZDR-1. Smisel te določbe je v tem, da je zakonodajalec tem delavcem (pre)dolgo zanikal pravico do odpravnine in je želel s takšno izrecno določbo odpraviti vsakršen dvom o tem, da tudi tem delavcem pripada odpravnina.
Ker so v času, ko sta tožnik in stečajni dolžnik sklenila individualno pogodbo o zaposlitvi, še veljale določbe ZDR, je dopustnost pogodbenih določb o višini odpravnine treba presojati iz vidika starega ZDR. Določbe ZDR o omejitvi avtonomije pogodbenih strank (7. člen), odpravnini v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (109. člen) ter pravici do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku (107. člen) so sicer povsem identične določbam 9., 106. in 108. člena ZDR-1.
Glede odnosa med 7. in 109. členom ZDR je Vrhovno sodišče že v sodbi VIII Ips 365/2008 zavzelo stališče, da v četrtem odstavku 109. člena ZDR določena omejitev višine odpravnine, ni določena kot zakonsko določeni maksimum, ki bi kot ius cogens preprečeval ugodnejšo ureditev s katerokoli kolektivno pogodbo. Omejuje le višino odpravnine po drugem odstavku 109. člena ZDR tako, da se pri delavcih, zaposlenih nad 30 let, daljša delovna doba ne pozna več pri višini odpravnine, temveč vselej znaša desetkratnik osnove. Tako določena odpravnina je še vedno zakonski minimum, ki ga kolektivna pogodba – ne nazadnje pa vedno tudi pogodba o zaposlitvi – lahko preseže.
Delavec je zato upravičen do odpravnine, ki presega desetkratnik osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1 ne le, če je višja odpravnina določena s panožno kolektivno pogodbo, ampak tudi v primeru, če je to ob upoštevanju načela in favorem iz 9. člena ZDR-1, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali podjetniško kolektivno pogodbo.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da je tožnik do vtoževane odpravnine upravičen tudi neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi v povezavi z 72. členom ZDR. Tožnik in stečajni dolžnik sta se v 13. členu individualne pogodbe o zaposlitvi dogovorila, da ima tožnik v primeru, da mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, pravico do odpravnine v višini osemnajstih njegovih plač, pri čemer je osnova za izračun povprečje prvih dvanajstih bruto izplačanih plač poslovodnemu delavcu po tej individualni pogodbi o zaposlitvi. V skladu z 72. členom ZDR (vsebinsko enaka je tudi določba 73. člena ZDR-1) sta stranki lahko v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače uredili pravice, obveznosti in ugodnosti iz delovnega razmerja v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
V okvir takšnega drugačnega urejanja pravic in obveznosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sodi tudi določba 13. člena individualne pogodbe o zaposlitvi o pravici do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodnemu delavcu. Ta določba je jasna. Tožnik je do odpravnine v višini osemnajstih plač upravičen v vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in celo v primeru odhoda v pokoj, predčasne upokojitve ali upokojitve iz zdravstvenih razlogov), kar pomeni tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku.
Odgovor na dopuščeno vprašanje se tako glasi, da določba 106. člena ZDR-1 ne pomeni kogentne določbe, ki bi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečaju preprečevala možnost ugodnejšega dogovora s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
