Na stalnem predstavništvu Slovenije v Bruslju, poznanem po okrajšavi SPBR, si prizadevajo, da interese Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb kar najbolj vključijo v pravne akte in druge dejavnosti EU. Poleg tega skrbijo za ugled Slovenije preko seznanjanja institucij in držav EU z dosežki, značilnostmi in stališči Slovenije. Pri tem razvijajo prijateljske odnose z institucijami in vsemi državami EU, piše na spletni strani predstavništva.
Predhodnica predstavništva je bila misija Slovenije pri EU, odprta novembra 1992. Z vstopom Slovenije v unijo 1. maja 2004 pa je država v Bruslju vzpostavila stalno predstavništvo pri EU, ki domuje v diplomatski četrti Bruslja.
Predstavništvo vodi stalni predstavnik, veleposlanik Iztok Jarc, njegova namestnica je veleposlanica Tamara Weingerl-Požar. Na predstavništvu delajo svetovalci oziroma diplomati z vseh ministrstev ter služb in organov vlade, ki so strokovnjaki za posamezna področja. Pokrivajo vsa področja življenja in dela državljanov Slovenije, za katera se na ravni EU urejajo pravice in obveznosti evropskih državljanov.
Za projekt predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta je na SPBR predvidena napotitev 214 oseb, kar vključuje tudi predstavnike Slovenske vojske, ki so člani predstavništva Slovenske vojske pri EU. Kot del podpore predsedujoči državi bodo evropske institucije na SPBR napotile enajst uslužbencev in jih tudi financirale. Iz programa Erasmus+ pričakujejo tudi pomoč sedmih študentov.
Ekipa bo tokrat nekoliko močnejša kot v času prvega predsedovanja Slovenije v prvi polovici leta 2008. Takrat so na SPBR napotili 186 oseb in dve dodatni osebi iz evropskih institucij.
Razlog je dejstvo, da so se v trinajstih letih med obema predsedovanjema pristojnosti EU na številnih področjih povečale. Evropska zakonodaja se je precej razvila zlasti na področju notranjih zadev, finančnih zadev v okviru reševanja finančne krize, podnebnih sprememb, digitalnih vsebin in sedaj tudi na zdravstvenem področju zaradi pandemije covida-19. Na vseh teh področjih je sestankov bistveno več, kar terja tudi več kadrov za njihovo vodenje.
Slovenija je s takšno ekipo primerljiva drugim podobno velikim članicam, na primer Estonija in Slovaška sta imeli med predsedovanjem okoli 220 ljudi. Takšna številka je po oceni sekretariata Sveta EU tudi najnižja številka, ki omogoča uspešno predsedovanje Svetu EU.
Nemčija je v času predsedovanja na svoje stalno predstavništvo napotila okoli 400 oseb. Večje države si seveda lahko privoščijo več ljudi, kar pa ni vedno pogoj za večjo uspešnost predsedujoče države, pravijo v slovenskem stalnem predstavništvu.
SPBR se je zaradi predsedovanja avgusta lani preselil v najeto zgradbo na ulici Boulevard du Regent 45. Trenutno na objektu končujejo še manjša tehnična dela.
V pandemičnih razmerah so od lanskega leta uredili pisarniško pohištvo za dodatnih sto ljudi, priključili dodatno računalniško opremo, vzpostavili močan brezžični internet, uredili konferenčne prostore v pritličju in zgradbo opremili s tehnologijo za izvajanje videokonferenc, so pojasnili na predstavništvu.
Pred nekaj dnevi so skupne prostore SPBR okrasili prizori Slovenije pod skupno promocijsko kampanjo I Feel SLOVEnija, v duhu trajnostne preobrazbe in 30 let samostojne Slovenije. V mesecu pred pričetkom predsedovanja Svetu EU se bo okrasitvi pridružila tudi celostna grafična podoba slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Zgradba ima v pritličju dovolj velike prostore za organizacijo sprejemov in dogodkov za do 400 ljudi, če bodo to dopuščale zdravstvene razmere. Ima tudi konferenčno dvorano za sto ljudi in sobo za sestanke za do 36 ljudi.
Med predsedovanjem načrtujejo okvirno 150 spremljajočih dogodkov, ki bodo potekali v Bruslju, in sicer večinoma na SPBR, ter v Strasbourgu. Trenutno se priprave osredotočajo na dva scenarija, odvisna od zdravstvenih razmer: za polno izvedbo in za izvedbo dogodkov, ki jih po vsebini lahko izvedejo virtualno.
Pogodba o najemu zgradbe se izteče avgusta 2022, ko bi se SPBR moral preseliti nazaj v manjše prostore. Povratek v lastniško zgradbo na ulici Rue du Commerce 44 v stanju, v kakršnem je ta danes, ni mogoč. Zgradba zahteva menjavo sistema ogrevanja in ohlajevanja, celotnih inštalacij ter obnovo v skladu z belgijskimi energetskimi standardi.
Ker gre za ogromne gradbene posege, ministrstvo za zunanje zadeve preverja možnosti, da bi Slovenija sedanjo lastniško zgradbo prodala, saj je trenutno ugodno obdobje za prodajo takšne nepremičnine v evropski četrti v Bruslju. Nato pa bi z nekaj dodatnimi sredstvi kupila enako veliko, a obnovljeno zgradbo, ki bi ustrezala vsem energetskim in okoljskim standardom.
Tako bi z racionalno uporabo javnih sredstev dolgoročno omogočili kakovostno delo predstavništva v prihodnje. Glede na to, da se najemna pogodba za stavbo Boulevard du Regent 45 izteče v prihodnjem letu in da je treba poskrbeti za primerne prostore SPBR, bo odločitve treba sprejeti v kratkem, so še pojasnili na predstavništvu.
Bruselj, 02. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
