Ministrstvo je predloge sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku na dodano vrednost objavilo 16. aprila. "Z ukrepi bomo razbremenili posameznike, med njimi tudi visoko izobražene, ki predstavljajo temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja," je zapisalo v sporočilu z javnost. Predvidene rešitve bodo tudi spodbudile konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva, je dodalo. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2022, v DZ pa jih bo vlada sodeč po najnovejših objavljenih osnutkih poslala po nujnem postopku.
Pomemben dvig splošne olajšave pri dohodnini
Po predlogu sprememb zakona o dohodnini se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, postopno do leta 2025 zvišala s sedanjih 3500 na 7500 evrov. S tem bodo po pojasnilih ministrstva pridobili tako podjetja kot tudi posamezniki - podjetja z možnostjo, da obdržijo strokoven, visoko izobražen kader, ki bi sicer morda odšel v tujino, posamezniki pa z dvigom neto plače.
Že prihodnje leto, ko se bo splošna olajšava povzpela na 4500 evrov, naj bi se prejemnikom minimalne plače zvišali neto dohodki za 160 evrov letno, prejemnikom povprečne plače pa za 260 evrov. Ko bo splošna olajšava dosegla predlaganih 7500 evrov, pa lahko zaposleni z minimalno plačo računajo na okoli 640 evrov višje prejemke letno, prejemniki povprečne plače pa več kot 1000 evrov višje. Pri tistih, ki vsak mesec prejmejo šest povprečnih plač, se ta znesek povzpne na 3480 evrov.
Poleg tega naj bi se znova uvedlo usklajevanje olajšav in neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine, slednja pa bi se preoblikovala tako, da bi se stopnja davka v najvišjem, petem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov. Plačilo za poslovno uspešnost bo lahko višje in mogoče tudi v naravi, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene ne bo treba plačati bonitete, vrača se seniorska olajšava za starejše od 70 let.
Pomembne spremembe se obetajo tudi pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, prav tako od dohodka od oddajanja premoženja v najem, vendar tu na 15 odstotkov. Hkrati se znižuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s 15 na 10 odstotkov. Kapital naj bi bil ob tem neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva in ne šele po 20 letih. To bo po mnenju Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije vsaj delno povrnilo zaupanje domačih in tujih investitorjev.
Če bo presodil, da je to zanj ugodneje, se bo zavezanec za dohodnino po novem lahko odločil, da se njegovi dohodki iz kapitala in oddajanja premoženja v najem vključijo v letno davčno osnovo in torej obdavčijo po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju olajšav. V zbornici davčnih svetovalcev glede te določbe opozarjajo, da zahteva tudi spremembe zakona o davčnem postopku, ki pa jih niso zasledili.
Samo v prvem letu uveljavitve bodo vse te spremembe zmanjšale prihodke proračuna za približno 248 milijonov evrov, v prihodnjih letih se bo nato z rastjo splošne olajšave izpad še poglabljal. In medtem ko so na GZS zadovoljni, da bo gospodarstvo s tem lažje zadržalo ključne kadre v Sloveniji in bo Slovenija postala bolj privlačna za nova kakovostna delovna mesta v regiji, pa se zdijo sindikatom predlagane spremembe nesprejemljive.
Postopen dvig splošne olajšave je previsoko zastavljen in ne sledi cilju po davčnem razbremenjevanju plač srednjega razreda, so opozorili v ZSSS. Kritični so tudi od znižanja obdavčitve kapitala, saj se s tem, kot opozarjajo, ne zagotavlja pravična razdelitev davčnih bremen med delom in kapitalom. Poleg tega je bila obdavčitev kapitala pred nekaj leti zvišana prav z namenom nevtraliziranja učinka na javne finance zaradi razbremenitve na strani dohodninske lestvice.
Podjetjem olajšave za zeleni prehod in digitalizacijo
Predlog sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb nadgrajuje veljavne olajšave, zlasti olajšavi za donacije in za zaposlovanje, kot novost pa uvaja novo olajšavo za vlaganja v zeleni prehod in digitalizacijo. Ta naj bi znašala 40 odstotkov investiranega zneska za namene, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, velepodatki ter okoljsko prijazne tehnologije.
GZS se zdi uvedba nove olajšave za zeleni in digitalni prehod smiselna, saj je v luči reformnih zahtev Evropske komisije, tudi v povezavi s črpanjem sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Predlog se zdi dober tudi zbornici davčnih svetovalcev, a ob tem opozarjajo, da je treba določiti tudi možnost prenosa neizkoriščenega zneska olajšave v naslednjih pet davčnih obdobij.
S spremembami pri DDV do večje prodaje električnih vozil
S predlogom sprememb zakona o DDV naj bi se poenostavilo in administrativno razbremenilo davčne zavezance in finančno upravo, hkrati pa sledilo ciljem okoljske politike. Tako naj bi bila električna vozila, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, oproščena plačila DDV.
Na GZS ta predlog pozdravljajo, saj pričakujejo spodbudo nakupom električnih vozil. Ob tem opozarjajo, da je delež prodanih električnih vozil glede na evropsko povprečje še vedno nizek.
Med pomembnejšimi predlaganimi spremembami pri DDV sta še ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV, kar jih bo administrativno razbremenilo, ter izročitev računa v papirni obliki kupcu le na njegovo zahtevo. Gre za poenostavitev, ki jo narekuje evropska direktiva, se pa zdi davčnim svetovalcem smiselno, da izdaja računa ostane obvezna za primere uveljavljanja garancije.
Opozorila glede izpada proračunskih prihodkov
Davčna reforma ni nevtralna, ob znižanju davčne obremenitve dela in kapitala ni predvidenih ukrepov na strani prihodkov, finančno ministrstvo v gradivu omenja le pričakovano rast potrošnje. A v ZSSS menijo, da je takšen izpad prihodkov samo z naslova dohodnine nesprejemljiv in za javne finance nevzdržen. Tudi fiskalni svet opozarja, da je treba biti pozoren na prihodke in izdatke, predvsem pa je kritičen, da vlada pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti vseh teh davčnih predlogov sploh ni upoštevala.
Ljubljana, 1. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
