"Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen," piše v načrtu, v katerem so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi.
Država sicer do leta 2030 iz različnih skladov in mehanizmov računa na skupaj približno 12 milijard evrov, od tega devet milijard evrov nepovratnih. Ta sredstva bodo tako lahko na voljo za ukrepe in projekte, ki so iz različnih razlogov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost izpadli.
Načrt, ki ga je vlada potrdila v sredo in ga zdaj Slovenija pošilja v Bruselj, je vsebinsko razdeljen na štiri razvojna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost.
Od skupnega zneska 2,5 milijarde evrov Slovenija računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih sredstev. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je vlada za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje, je pojasnil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.
Za ukrepe s področja zelenega prehoda je predvidenih dober milijon evrov sredstev, za pametno, trajnostno in vključujočo rast nekaj manj kot 750 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost 364 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa dobrih 330 milijonov evrov.
Zeleni prehod - 1,061 milijarde evrov
Znotraj razvojnega področja zeleni prehod je 45 odstotkov sredstev predvidenih za komponento čisto in varno okolje. Sledijo trajnostna mobilnost (29 odstotkov), obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu (14 odstotkov), trajnostna prenova stavb (osem odstotkov) ter krožno gospodarstvo - učinkovita raba virov (štiri odstotke).
Med projekti na tem področju program navaja krepitev distribucijskega omrežja električne energije ter naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, pa v železnice, vodovod in kanalizacijo. S trajnostno prenovo stavb se bo spodbujalo gradbeni sektor, predvideni so tudi ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti in širitev mreže električnih polnilnic. Leta 2022 naj bi bila ustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa.
Digitalna preobrazba - 331 milijonov evrov
Sredstva znotraj področja digitalna preobrazba se bodo razdelila med komponenti digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (61 odstotkov) ter digitalna preobrazba gospodarstva (39 odstotkov).
Z digitalno preobrazbo poslovnih procesov in modelov se bo prispevalo k dvigu produktivnosti in konkurenčnosti podjetij, je v načrtu zapisala vlada. Ob tem napoveduje prilagoditev pravnega okvira na področju varstva potrošnikov in dostopa do trga financiranja, kot tudi pri odpravi administrativnih ovir in bremen za podjetja. Še letos naj bi bila sprejeta strategija digitalne transformacije podjetij, predvidenih je več zakonodajnih rešitev, med drugim oblikovanje enotne digitalne identitete oz. osebne izkaznice podjetij.
V javnem sektorju pa se poleg digitalne preobrazbe organizacij in uradov obeta tudi krepitev uporabniku prijaznih digitalnih storitev. Izboljšati nameravajo digitalne spretnosti javnih uslužbencev, z boljšo kibernetsko varnostjo pa povečati zaupanje ljudi v spletne transakcije.
Pametna, trajnostna in vključujoča rast - 749 milijonov evrov
Razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast vključuje pet komponent: krepitev znanj, digitalnih kompetenc in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici (37 odstotkov), dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje (21 odstotkov), raziskave, razvoj in inovacije (18 odstotkov), preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine (17 odstotkov) in trg dela - ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov (sedem odstotkov).
Oživitev rasti produktivnosti želi Slovenija doseči s spodbujanjem inovacij in vlaganj v nove tehnologije in poslovne modele. Poseben poudarek bo namenjen panogi turizma. Z načrtovanimi ukrepi na področju trga dela naj bi odgovorili na izzive, povezane z demografskimi vprašanji, posledicami pandemije ter zaposlovanjem specifičnih ciljnih skupin, predvsem invalidov in mladih.
Da bi okrepili in razvijali človeške vire, na katerih temelji razvoj, so med prednostnimi ukrepi tega razvojnega področja tudi tisti na področju izobraževanja. Pri podpiranju oz. spodbujanju produktivnosti in inovacij pa so pomembni tudi spodbudno poslovno okolje, učinkovite politike varstva konkurence ter pravičen, pregleden in učinkovit sistem subvencij in obdavčitev.
Zdravstvo in socialna varnost - 364 milijonov evrov
Komponente razvojnega področja zdravstvo in socialna varnost pa so zdravstvo (62 odstotkov), socialna varnost in dolgotrajna oskrba (22 odstotkov) ter stanovanjska politika (16 odstotkov).
Sredstva bodo namenjena za ukrepe za dvig učinkovitosti upravljanja in delovanja zdravstvenega sistema, vlaganja na področju sistema dolgotrajne oskrbe ter ukrepe za boljšo dostopnost do javnih najemnih stanovanj, piše v načrtu.
Ljubljana, 29. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
