1. Na kakšen način izračunam upad prihodkov, če se je v letu 2020 povečalo število zaposlenih ali če se je povečala vrednost osnovnih sredstev?
Primarni način izračunavanja upada prihodkov je določen v interventni zakonodaji, to je upad prihodkov glede na prihodke leta 2020 v primerjavi s prihodki leta 2019. V kolikor upravičenec na tej podlagi ne izpolnjuje upada prihodkov, lahko za pomoč uveljavljeno na podlagi interventnih zakonov ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP upad prihodkov izračunava tudi glede na povprečno število zaposlenih oziroma glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. Izpolnjevanje upad prihodkov po kateremkoli izmed navedenih kriterijev pomeni, da upravičencu pomoči ni potrebno vračati.
2. Kako preklicati že vloženo izjavo za vračilo, če izpolnjujem pogoje iz naknadno spremenjenega pravilnika izpolnjujem in mi mesečnega temeljnega dohodka in nadomestila za čakanje na delo ni potrebno vračati.V kolikor zavezanec na podlagi spremenjenega pravilnika ugotovi, da prejetih pomoči (povračila nadomestila plač na začasnem čakanju na delo) ni dolžan vrniti, zavezanec že vloženo izjavo umakne na način, da preko portala eDavki odda prazno izjavo. Izjave za vračilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec ne more umakniti prek portala eDavki, ampak mora o tem obvestiti FURS (najlažje na način, da javi v center za informiranje, lahko pa tudi pisno).
3. Ali je mogoče kriterije iz spremenjenega pravilnika uporabiti tudi za pomoč pridobljeno po interventnem zakonu ZIUZEOP (mesečni temeljni dohodek za marec-maj 2020) in ZDUOP (PKP 8)?V skladu z drugom odstavkom 89. člena ZIUPOPDVE se ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
Merila sorazmernosti iz pravilnika se torej za pomoč pridobljeno po interventnem zakonu ZIUZEOP (PKP 2) in ZDUOP (PKP 8) ne more uporabiti.
4. Ali pri osnovnih sredstvih upoštevamo le opredmetena osnovna sredstva kot pri NFS ali tudi neopredmetena?V skladu s 1. členom pravilnika se merila sorazmernosti pri ugotavljanju pogoja znižanja prihodkov uporabljajo tudi za pomoč nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo prejeto za obdobje junij 2020 po PKP 3 (24. člen ZIUOOPE), za obdobje julij 2020 do september 2020 po PKP 4 (2. člen ZIUPDV) ter za obdobje oktober 2020 do januar 2021 (68. člen ZZUOOP).
5. Upoštevanje samozaposlenega pri izračunu povprečnega števila zaposlenih. Kaj v pravilniku pomeni povečanje števila zaposlenih za 1 (povprečno število zaposlenih + 1)?V skladu z drugim odstavkom 3.a člena Pravilnika se poprečno število zaposlenih iz prejšnjega odstavka za posamezno obdobje izračuna na naslednji način zaokroženo na dve decimalki, in sicer na način, da se število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca deli s številom možnih delovnih ur oziroma fondom ur v obdobju. Ker samozaposleni ne prejme plače oziroma nadomestila plače v breme delodajalca, se samozaposlenega ne šteje med zaposlene po določbah pravilnika.
Ne glede na to, pa se v skladu s pravilnikom pri izračunu glede na povprečno število zaposlenih upošteva tudi samozaposlenega, saj število 1 za katero se poveča število zaposlenih v posameznem obdobju, predstavlja samozaposleno osebo. Samozaposleno osebo se pri izračunu upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih upošteva ne glede na vključenost v zavarovanje.
6. Ali se pri izračunu števila delovnih ur upoštevajo tudi nadure?Da. Povprečno število zaposlenih v določenem obdobju se v skladu s pravilnikom izračuna na način, da se število delovnih ur, za katero so zaposleni dobili plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca deli število možnih delovnih ur oziroma fondom ur v obdobju. Zaposleni dobijo plačo tudi za opravljene nadure, zato se tudi nadure upoštevajo pri izračunu povprečnega števila zaposlenih v števcu izračuna.
7. Preračun upada prihodkov po novih kriterijih, če podjetje ni poslovalo v celotnem letu 2019 oziroma 2020. Ali lahko najprej preračunamo povprečne mesečne prihodke v 2019 in 2020 in nato apliciramo povprečno število zaposlenih oz. vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, pri čemer upoštevamo obdobje poslovanja, pri sredstvih pa zadnji obračunski dan obdobja poslovanja.
Upravičenost do pomoči na podlagi pravilnika o sorazmernosti se v primeru zavezanca, ki ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020 lahko ugotavlja na podlagi upada prihodkov:
- upada prihodkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 (3. in 5. člen pravilnika),
- upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2019 (3.a in 5.a člen pravilnika), ali
- upada prihodkov glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2020 glede prihodke na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, v letu 2019 (3.b in 5.b člen pravilnika).
Pravilnik ne omenja možnosti primerjave povprečnih mesečnih prihodkov glede na povprečno število zaposlenih/vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, kar pomeni, da kombinacija kot jo omenjate v vašem vprašanju ni mogoča. Upad prihodkov se torej lahko ugotavlja po kateremkoli izmed navedenih kriterijev, ne omogoča pa pravilnik kombiniranja teh kriterijev.
8. Ali gre v pravilniku pri formuli določeni v členu 3.b za napako (vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč + 1)?Ne gre za napako v formuli, ampak gre za odpravo posledic deljenja s številom 0 (npr. v primeru, ko upravičenec v posameznem obdobju nima osnovnih sredstev).
9. S.p. v letu 2019 ni imel zaposlenih delavcev in je imel prihodke v višini 20.000 eurov. V letu 2020 je s.p. zaposlil enega delavca za nedoločen čas (vmes je bil tudi napoten na čakanje na delo, zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti). V letu 2020 je s.p. imel prihodke v višini 30.000 eurov. Stanje osnovnih sredstev v letu 2019 je bilo 50.000 eurov in v letu 2020 pa 45.000 eurov. Kako izračuna upad prihodkov po pravilniku o sorazmernosti in ali mora stranka vrniti državno pomoč?
Na podlagi podatkov v dopisu je razbrati, da upad prihodkov v letu 2020 glede na prihodke v letu 2019 ni izpolnjen. V nadaljevanju podajamo primer izračuna upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in glede na vrednost osnovnih sredstev.
V zvezi z izračunom upada prihodkov dodajamo, da je potrebno pri izračunu glede na povprečno število zaposlenih, povprečnemu številu zaposlenih prišteti število 1, ki predstavlja samozaposlenega.
a) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega
(1-(B/(D+1))/(A/(C+1))) * 100 = (1-(30.000/(1+1))/(20.000/(0+1))) * 100 = 25 %
Pri izračunu upada prihodkov glede na osnovna sredstva je prav tako potrebno osnovnim sredstvom prišteti znesek v višini 1 euro (gre za odpravo posledic deljenja s številom 0, v primeru, ko upravičenec v posameznem obdobju nima osnovnih sredstev)
b) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč
(1-(B/F+1)/(A/E+1)) * 100 = (1-(30.000/(45.000+1))/(20.000/50.000+1))) *100 = - 66,67 % (negativen predznak pomeni, da gre v primeru izračuna glede na osnovna sredstva za rast prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019)
Upravičenec v konkretnem primeru izpolnjuje upad prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 glede na povprečno število zaposlenih. Prihodki so mu glede na povprečno število zaposlenih v skladu z zgornjim izračunom upadli za 25 %. V skladu s tem mu pomoči ne bo potrebno vračati.
10. Zavezanec je koristil pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka po določbah ZZUOOP. V letu 2019 je bilo podjetje samostojnega podjetnika poslovno aktivno 183 dni (zavezanec je bil bolniško odsoten polovico leta - 182 dni). Zaposlenih v letu 2019 ni imel, ustvarjenih pa je bilo 8.000 eurov prihodkov. V letu 2020 je celo leto zaposloval 2 osebi za polni delovni čas. V letu 2020 je bilo ustvarjenih 15.000 eurov prihodkov. Kako izračunam upad prihodkov glede na določbe Pravilnika o merilih sorazmernosti?
A. Prihodki v letu 2019: 8.000 eurov
B. Prihodki v letu 2020: 15.000 eurov
C. Povprečno število zaposlenih v letu 2019: 0
D. Povprečno število zaposlenih v letu 2020: 2
Zavezanec lahko v konkretnem primeru upad prihodkov ugotavlja na dva načina, in sicer glede na povprečne mesečne prihodke (šteje se, da zavezanec ni posloval celotno leto 2019, saj njegovo podjetje v času bolniške odsotnosti ni bilo poslovno aktivno, zato lahko ugotavlja upad prihodkov tudi po določbi 4. člena Pravilnika o sorazmernosti) ter glede na povprečno število zaposlenih (na podlagi 5.a člena Pravilnika o sorazmernosti).
a) Upad prihodkov na podlagi primerjave na povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 (formuli iz 2. člena Pravilnika o merilih sorazmernosti):
Število dni poslovanja v letu 2019: 183 dni (zavezanec je posloval polovico leta, polovico leta pa je bil bolniško odsoten)
Število dni poslovanja v letu 2020: 366 dni
Povprečni mesečni prihodki leta 2019: (prihodki v letu x 30,4)/število dni poslovanja v letu
(8.000*30,4)/183 dni poslovanja = 1.328,96 eurov
Povprečni mesečni prihodki leta 2020: (prihodki v letu x 30,5)/število dni poslovanja v letu.
(15.000*30,5)/366 dni poslovanja = 1.250 eurov
Povprečni mesečni prihodki so v letu 2020 glede na leto 2019 upadli za 5,94 %, kar pomeni, da pogoj glede upada prihodkov v višini najmanj 20 % ni izpolnjen.
b) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega
(1-(B/(D+1))/(A/(C+1))) * 100 = (1-(15.000/(2+1))/(8.000/(0+1))) * 100 = 37,5 %
Zavezancu so prihodki glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na povprečno število zaposlenih v letu 2019 upadli za 37,5 %.
Zavezanec v konkretnem primeru ne izpolnjuje 20 % upada prihodkov glede na povprečne mesečne prihodke (5,94 % upad), izpolnjuje pa najmanj 20 % upad prihodkov glede na povprečno število zaposlenih (37,5 % upad). To pomeni, da mu mesečnega temeljnega dohodka po ZZUOOP ne bo potrebno vračati.
11. Samostojni podjetnik je v letu 2019 posloval celo leto s skrajšanim delovnim časom (20 urni delovnik) in ni imel zaposlenih. V tem času je ustvaril 20.000 eurov prihodkov. V letu 2020 je celo leto posloval s polnim delovnim časom (40 ur), ob tem pa je imel 1 zaposlenega za polni delovni čas. Prihodki v letu 2020 so znašali 30.000 eurov. Kako izračunam upad prihodkov 2020/2019?
A. Prihodki v letu 2019: 20.000 eurov
B. Prihodki v letu 2020: 30.000 eurov
C. Povprečno število zaposlenih v letu 2019: 0
D. Povprečno število zaposlenih v letu 2020: 1
Zavezanec lahko v konkretnem primeru upad prihodkov ugotavlja na dva načina, in sicer glede na povprečne mesečne prihodke (šteje se, da zavezanec ni posloval celotno leto 2019, saj njegovo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni bilo poslovno aktivno celotno leto 2019, kar pomeni, da lahko ugotavlja upad prihodkov tudi po določbi 4. člena Pravilnika o sorazmernosti) ter glede na povprečno število zaposlenih (na podlagi 5.a člena Pravilnika o sorazmernosti).
a) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih mesečnih prihodkov
Število dni poslovanja v letu 2019: 182,5 dni (izračun efektivnega števila dni zaradi poslovanja s skrajšanim delovnim časom - 365 dni*4ure/8ur = 182,5 dni)
Število dni poslovanja v letu 2020: 366 dni (zavezanec ima celotno leto 2020 zaposleno osebo, zato se šteje, da je njegovo podjetje poslovno aktivno celotno leto 2020)
Povprečni mesečni prihodki leta 2019: (prihodki v letu x 30,4)/število dni poslovanja v letu
(20.000*30,4)/183 dni poslovanja = 3.331,51 eurov
Povprečni mesečni prihodki leta 2020: (prihodki v letu x 30,5)/število dni poslovanja v letu.
(30.000*30,5)/366 dni poslovanja = 2.500 eurov
Zavezancu so prihodki glede na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na povprečno število zaposlenih v letu 2019 upadli za 24,96 %.
b) Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega
(1-(B/(D+1))/(A/(C+1))) * 100 = (1-(30.000/(1+1))/(20.000/(0+1))) * 100 = 25 %
Zavezanec torej po obeh kriterijih izpolnjuje upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019. Pomoči zavezancu ne bo potrebno vračati (da zavezancu pomoči ni potrebno vračati, je sicer dovolj že izpolnjen upad po enem izmed kriterijev določenih v pravilniku o merilih sorazmernosti).
12. Na podlagi novega Pravilnika o merilih sorazmernosti pri ugotavljanju znižanja prihodkov izpolnjujem upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019. Vloge za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december in januar-marec nisem vložil, ker po takratnih pogojih upada prihodkov nisem izpolnjeval. Ali lahko vložim vlogo za nazaj, ker po novem pravilniku izpolnjujem pogoje glede upada prihodkov?
Z novimi določbami Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov (v nadaljevanju: Pravilnik) ni prišlo do širitve podlage za uveljavljanje pomoči po interventnih zakonih, na katere se Pravilnik nanaša. Pravilnik določa le dva nova kriterija za izračun upada prihodkov, in sicer izračun upada prihodkov na podlagi povprečnega števila zaposlenih ter izračun upada prihodkov na podlagi osnovnih sredstev brez zemljišč. Za uveljavljanje pomoči je še vedno potrebno izpolnjevati pogoje, določene v interventnih zakonih, med drugim tudi rok za oddajo vloge za uveljavljanje pomoči. Glede na navedeno ni pravne podlage za oddajo vloge po rokih, določenih v interventnih zakonih.
****
Spremembe:
- spremenjeno 4. vprašanje (9. 9. 2021)
- dodano 12. vprašanje (12. 5. 2021)
- dopolnitev 10. in 11. (29. 4. 2021)
Vir: FURS, 23. 4. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
