Zaščita v kazenskem postopku udeleženih otrok se organizira kot javna služba v javnem zavodu Hiša za otroke (v nadalj. zavod), kjer celostno obravnavajo otroke (mlajše od 18 let), vključno s postopki zaslišanja, telesnega pregleda, krizne podpore in psihosocialne pomoči (4. člen). Zakon določa zaščito mladoletnih oškodovancev in prič kaznivih dejanj zoper človečnost, zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ter kazniva dejanja iz 131. do 138., 140., 143, 283., 284., 286., 296., 323. in 324. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (2. člen).
Načelo celostne obravnave pomeni, da otroku glede na njegovo starost, zrelost, sposobnost razumeti pomen in posledice svojih dejanj nudijo potrebne informacije in pojasnila; da mu zagotovijo zaščito in osebno varnost otroka zaradi preprečevanja izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju; da se zaslišanje in telesni pregled otroka zaradi preprečevanja nadaljnje viktimizacije opravljata le, kolikor je to neizogibno potrebno, in v najmanjšem možnem številu; da se omogoči, da je otrok slišan ter da se dejanja izvedejo brez nepotrebnega odlašanja (3. člen). To načelo je podrobneje opredeljeno v III. poglavju zakona.
Pogoj za obravnavo v zavodu je odločba sodišča po predhodno pridobljenem mnenju zavoda. Zavod ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti starosti, zrelosti, sposobnosti razumeti pomen in posledice svojih dejanj in drugih osebnih značilnosti in potreb otroka ter vrste, narave in okoliščin kaznivega dejanja, opredeli svoje kadrovske, prostorske in časovne možnosti za izvedbo posameznih dejavnosti celostne obravnave (14. člen). Izrecno je določeno, da lahko policija in centri za socialno delo izvajajo svoje naloge v postopkih v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in mladoletnimi pričami kaznivih dejanj kot celostno obravnavo otrok v zavodu le po predhodno pridobljenem soglasju zavoda (četrti odstavek 14. člena).
Postopki, kot sta zaslišanje in telesni pregled otroka, se izvajajo skladno z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), v kolikor ta zakon ne določa drugače.
Tako velja, da lahko zaslišanje otroka izvede le strokovno usposobljena oseba (s končano najmanj izobrazbo osme ravni psihološke ali medicinske smeri, socialnega dela ali specialnih disciplin pedagoške smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj z delom z otroki in opravljeno dodatno usposabljanje za izvajanje zaslišanj otrok (16. člen)). Določeni so pogoji za odreditev zaslišanja (17. člen), imenovanje strokovnjaka, ki bo zaslišal otroka (18. člen), postavitev zagovornika (19. člen), vabilo na zaslišanje, ki se otroku naznani ustno (21. člen), prostorske zahteve ter zahteva, da zavod zagotovi, da med otrokom in osumljencem oziroma obdolžencem neposredno pred in med zaslišanjem ter po zaslišanju ni neželenega osebnega stika (23. člen), možnost, da je poleg otroka in strokovnjaka, ki pomaga pri izvedbi zaslišanja, v prostoru prisotna tudi ena oseba, ki jo otrok izbere sam (24. člen), način izvedbe zaslišanja (25. člen) ter obveznost, da se zaslišanje otroka vselej zvočno in slikovno posname, s čimer otroka na začetku zaslišanja seznani strokovnjak in mu obrazloži pomen snemanja (26. člen).
Telesni pregled se izvede v Hiši za otroke, kjer zavod zagotavlja prostore in pomoč za izvedbo telesnega pregleda tako, da je v največji meri zagotovljeno skrbno in obzirno ravnanje z otrokom (29. člen). Pri izvedenstvu telesnih poškodb sodišče posebno skrbno presodi, ali naj se izvedenstvo opravi na podlagi medicinske dokumentacije in drugih podatkov v spisu ali tudi s pregledom otroka (30. člen). Otroku je treba pojasniti pomen in naravo zdravniških dejanj (31. člen), če pa otrok nasprotuje pregledu, pa se izvedenstvo opravi s pregledom medicinske dokumentacije in podatkov v spisu, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka (32. člen).
Zavod otroku zagotavlja tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč, pri čemer krizna podpora pomeni zlasti psihološko podporo otroku ob zaslišanju in telesnem pregledu, psihosocialna pomoč pa trajnejšo obliko psihološke, socialne in praktične pomoči otroku, ki sledi v času po zaslišanju ali telesnem pregledu (33. člen). Svetovalec, ki izvaja to pomoč, mora imeti ustrezno izobrazbo, vsaj tri leta delovnih izkušenj in opravljeno dodatno usposabljanje za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otrokom. Otroka, razen v izjemnih primerih, ves čas obravnave spremlja isti svetovalec (34. člen).
IV. poglavje zakona ureja usposabljanje strokovnjakov za pomoč pri zaslišanju otrok ter svetovalcev za izvajanje krizne podpore in psihosocialne pomoči otrokom in njihovim družinskim članom ter sodelovanje med udeleženci postopka – ti morajo morajo sodelovati z zavodom in mu predati potrebne podatke (38. in 39. člen).
Zakon med drugim ureja tudi varstvo osebnih podatkov, zbirke in hrambo podatkov (5. člen), ustanovitev zavoda Hiša za otroke (6. člen), naloge (7. člen) in organe zavoda (8. člen).
Zaradi priprave pravnih aktov za delovanje zavoda, kot tudi za izvedbo vseh operativnih vidikov za njegovo delovanje, se bo zakon začel uporabljati šele čez leto dni: po enem letu se bo zakon uporabljal le za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, za ostala kazniva dejanja, za katere se uporablja ZZOKPOHO, pa je začetek uporabe 1. maj 2024.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
