Problematiko odgovornosti lastnika psa za posledice napada psa na človeka je seveda mogoče obravnavati z več zornih kotov. Zaradi obvladljivosti tematike v kratkem članku se bom omejil na kazenskopravni zorni kot; ob tako tragičnih posledicah kot v zgornjem primeru se mi zdi skoraj banalno razpravljati o odškodninah, zavarovalninah in podobno. Pes je sicer lahko brez dvoma na primer naklepno uporabljen kot orodje pri več naklepnih kaznivih dejanjih. Vendar se mi zdi glede na konkretni primer smiselno analizirati vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti iz 314. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Menim, da je za take primere upošteven predvsem del kazenskopravne norme iz prvega odstavka 314. člena KZ-1, ki se glasi:
"Kdor [...] z opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let."
Pri tem je to dejanje mogoče storiti tudi iz malomarnosti, ko se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta (tretji odstavek 314. člena KZ-1). Omenimo še četrti in peti odstavek 314. člena KZ-1, ki vsebujeta inkriminaciji za primere, ko ima povzročitev splošne nevarnosti hujšo posledico - hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo ali celo smrt ene ali več oseb - vse seveda s strožjim sankcijskim okvirjem.
V naslovu sem se omejil na "nekatera vprašanja kazenske odgovornosti", in to z razlogom. Nisem kazenski pravnik in niti približno mi ne pade na pamet, da bi se posvečal tehničnim vidikom "dogmatično kompleksne" inkriminacije iz 314. člena KZ-1.
Zato se mi zdi na tem mestu primerno predvsem opozoriti na stališča cenjenih teoretikov:
1. da je povzročitev splošne nevarnosti po prvem in tretjem odstavku 314. člena KZ-1 ogrozitveno kaznivo dejanje, za katero se zahteva konkretna nevarnost za življenje ali premoženje;
2. da je to nevarnost za življenje vnaprej individualno nedoločene osebe ali oseb v prostoru, ki je dostopen širšemu krogu ljudi, čeprav ni nujno splošno dostopen ali javni prostor;
3. da je del norme, s katerim se tu ukvarjam, blanketna prava opustitvena norma, ki odkazuje na dopolnilne norme z drugih pravnih področij, ki določajo dolžnostno ravnanje storilca;
4. odnos storilca do hujše posledice iz četrtega in petega odstavka 314. člena KZ-1 mora biti malomarnosten.
Kako naj lastnik psa preprečuje njegovo nevarnost za okolico
Kar me zanima, je napolnitev z vsebino dolžnosti lastnika psa, da skrbno nadzoruje tega psa in preprečuje ter odpravlja njegovo nevarnost za okolico. Ta dolžnost obstaja že na podlagi lastništva oziroma posesti psa kot živali, ki je sposobna človeku povzročiti resno škodo. Konkretizacija te dolžnosti je v konkretnih primerih bistvena za subsumpcijo dejanskega stanja pod precej abstraktno formuliran del prvega odstavka 314. člena KZ-1, ki se glasi "opustitev dejanja, ki bi ga nekdo moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja". Seveda bi lahko razpravljali tudi o izvršitveni obliki povzročitve splošne nevarnosti s "kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom" (kar je v načelu lahko izpustitev psa in opustitev nadzora nad njim itd.), vendar je za moj članek to v bistvu nepomembno.
Vprašanje ostane enako: kaj pravni red pričakuje od lastnika psa? Kaj so ta dejanja, kateri so zahtevani varstveni ukrepi, kakšna je vsebina dolžnosti, ki jih lastnik psa dolguje drugim, da se zagotovi splošna varnost njihovih teles in premoženja, niti niso kazenskopravna vprašanja. Tu se kazensko pravo ozira na pravila drugih pravnih panog, pa tudi na izkušnje, logiko, zdrav razum, splošno sprejeta merila obnašanja ljudi v svojem okolju, da se ohranja družbeno sožitje - skratka na vse tisto, kar nam pove, kaj moramo narediti, da naša žival ne poškoduje sočloveka, pa tudi, kje se naše obveznosti končajo in začne odgovornost drugega, da zavaruje samega sebe pred tveganjem. Navedeno pomeni, da je vsebina dolžnosti lastnika psa pomembna tudi za njegovo civilnopravno in celo upravnopravno odgovornost, s čimer pa se tu ne morem ukvarjati ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Igor Vuksanović Igor: Nekatera vprašanja kazenske odgovornosti lastnika pri napadu psa; ali na portalu Pravna praksa, št. 13, 2021.
>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
