Ministrstvo je zaključilo strokovno usklajevanje o osnutku novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sedaj proučuje pripombe strokovne javnosti in opravlja usklajevalne sestanke.
Upoštevanje odločb ustavnega sodišča
Z novelo nameravajo upoštevati šest odločb ustavnega sodišča, in sicer dve iz leta 2016 (odločba U-I-57/15, U-I-2/16 in odločba Up-386/15, U-I-179/15), po eno iz let 2018 (odločba Up-769/16, U-I-81/17) in 2019 (odločba U-I-44/18) ter dve iz leta 2020 (odločba U-I-512/18 in odločba U-I-222/18). Odločbe se nanašajo na objavo sklepa o začetku stečajnega postopka, postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi, ker družba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodnem registru, poziv upnikom k vplačilu novih delnic ob ukrepu finančnega prestrukturiranja s povečanjem osnovnega kapitala v prisilni poravnavi, opredelitev izločitvene pravice, odlog izvršbe, odpust obveznosti, če dolžnik ne sodeluje s sodiščem in upraviteljem, ter na možnost pritožbe dolžnika na predlog za začetek prisilne poravnave, ki ga vložijo upniki.
Ministrstvo bo v novelo vključilo tudi poziv komisije DZ za nadzor javnih financ iz novembra 2019, naj z zakonskimi spremembami v treh mesecih onemogoči zlorabe v postopkih poenostavljene prisilne poravnave, ter implementiralo novo evropsko direktivo o prestrukturiranju.
Poleg tega so pri pripravi upoštevali tudi notranje ugotovitve v okviru izvajanja disciplinskih in prekrškovnih postopkov zoper upravitelje in predvsem zoper poslovodstvo, ki ni pravočasno predlagalo začetka stečajnega postopka, ter tudi nekatere druge strokovne pobude in predloge, so povedali na ministrstvu.
Po novem tudi sodno prestrukturiranje pred insolventnostjo
Predvidena je uvedba novega postopka zaradi grozeče insolventnosti (po definiciji v osnutku bo to položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen) - poleg sedanjega postopka preventivnega prestrukturiranja -, in sicer postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
V tem se bo dolžniku, ki bo s strokovnim mnenjem dokazal, da mu grozi insolventnost, in ne bo imel neporavnanih obveznosti do finančne uprave, omogočilo trimesečni moratorij na morebitne izvršbe upnikov, dolžnik pa bo moral v tem času pripraviti insolvenčni načrt. Sodišče bo s sklepom, s katerim bo odobrilo moratorij, določilo tudi začasnega skrbnika, ki ga bo predlagal dolžnik. Skrbnik bo nadziral poslovanje dolžnika v času priprave načrta in samo pripravo načrta.
Postopek sodnega prestrukturiranja bo v nasprotju s preventivnim prestrukturiranjem v svojem bistvu postopek prisilne poravnave, pojasnjujejo v gradivu, njegov namen pa ne bo zgolj prestrukturiranje finančnih terjatev, ampak tudi poslovnih, z vidika varstva upnikov pa je tudi vključenost sodišča večja kot v primeru postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je v dobršni meri zunajsodni postopek, navajajo.
Prisilna poravnava za malo gospodarstvo z upraviteljem
Poenostavljena prisilna poravnava se bo glede na osnutek po novem imenovala prisilna poravnava za malo gospodarstvo, postopek pa se bo nekoliko spremenil. Dovoljena bo za mikro družbe in podjetnike, katerih višina vseh obveznosti, na katere bi učinkoval postopek, ne bo presegla 350.000 evrov. "Družba, ki bi s svojim poslovanjem namreč ustvarila višje obveznosti od predpisanih, po naravi stvari ne sodi več med družbe, ki bi po izvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave lahko zmogla morebitno nadaljevanje gospodarske dejavnosti, kar je primarni namen instituta," pojasnjujejo v gradivu.
Predlogu za začetek postopka enako kot sedaj ne bo treba predložiti poročila revizorja in tudi ne poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, bo pa lahko sodišče na predlog upnika dolžniku naložilo, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika pregleda revizor in da se izdela poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
Ostala pravila bodo enaka kot za redno prisilno poravnavo - vključno s postavitvijo upravitelja (česar veljavna pravila za poenostavljeno prisilno poravnavo ne predvidevajo), ki bo nadziral poslovanje dolžnika in preveril obstoj prijavljenih terjatev. Ne bo pa mogla prisilna poravnava za malo gospodarstvo učinkovati na terjatve za plačilo davkov, razen če bo država kot upnica glasovala za potrditev prisilne poravnave.
Pri redni prisilni poravnavi je predlagano, da jo bodo lahko sprožili tudi drugi upniki, ne le tisti s finančnimi terjatvami, kot velja sedaj. Redno prisilno poravnavo bo poleg tega mogoče voditi tudi nad mikro družbami, ne le nad majhnimi, srednje velikimi in velikimi družbami, kot določa veljavni zakon.
Dovoljena revizija zoper sklepe o zaključku postopkov
Po sedanjem zakonu v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče vložiti revizije. Pri delu gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o pritožbah v postopkih zaradi insolventnosti, je bilo ugotovljeno, da ta ureditev ni več ustrezna, pravi ministrstvo in dodaja, da je glede na spremembe zakona o pravdnem postopku mogoče revizijo vložiti, če jo dopusti vrhovno sodišče, tako da bi bilo zato treba dovoliti revizijo tudi v postopkih zaradi insolventnosti.
Nekatere odločitve v postopkih zaradi insolventnosti imajo daljnosežne posledice, ugotavlja ministrstvo, zaradi izključitve revizije pa se s tovrstnimi vprašanji v vse večji meri ukvarja ustavno sodišče. Ministrstvo meni, da je zlasti treba omogočiti preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v zvezi s sklepi, s katerimi se postopek zaradi insolventnosti pravnomočno konča.
Tako osnutek novele predvideva, da bo dovoljena revizija zoper sklep o zaključku postopkov prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave in stečaja ter zoper sklep, s katerim sodišče začne postopek odpusta obveznosti ali odpust obveznosti zavrne.
Najava prodaje premoženja na enem mestu in možnost spletnih javnih dražb
Stečajni upravitelji bodo morali glede na osnutek v okviru priprav na prodajo premoženja stečajnega dolžnika to premoženje vpisati v spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki ga bo vzpostavilo Vrhovno sodišče RS. Zainteresirani kupci bodo tako lahko stvari, ki bodo predmet prodaje, iskali po vrsti premoženja (nepremičnine, poslovna celota ...), kraju in času dražbe ter po upravitelju.
Novela bo predvidoma med načine prodaje premoženja uvrstila tudi spletno javno dražbo. Ta bo potekala na način, kot spletno javno dražbo določa zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Tudi ta novela ne bo izboljšala položaja upnikov
"V Združenju stečajnih upnikov vsakršno izboljšavo insolvenčne zakonodaje pozdravljamo, vendar menimo, da tudi tokratni popravki ne morejo pomembneje izboljšati procesnega položaja upnikov, zato bo celotna insolvenčna zakonodaja še nadalje namenjena predvsem zaščiti dolžnikov, medtem ko upniki ostajajo nemočni opazovalci brez vsakršnih pravic, preko katerih bi lahko vplivali na svoj položaj in pripomogli k boljšemu rezultatu postopka," je glede sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje, povedal predsednik izvršnega odbora združenja Bojan Oblak.
"Edino upniki so v stečajnem postopku vitalno zainteresirani, da je sredstev, namenjenih poplačilu terjatev, kar največ in da se postopek čim prej konča. Upniki bi morali biti ključna ovira pri pojavih samovolje, naklepnega oškodovanja in zlorab," je dodal.
Brez izboljšanja položaja upnikov bodo insolvenčni postopki še naprej "prosto lovišče za iznajdljive posameznike, ki si povsem legalno prisvajajo premoženje upnikov in davkoplačevalcev", meni Oblak.
Po njegovem mnenju bi bilo treba povečati transparentnost insolvenčnih postopkov in večji poudarek dati ekonomičnosti postopka, stroške bi bilo treba zmanjšati, omejiti pa bi bilo treba tudi dolžino stečaja, ki lahko sedaj traja tudi več desetletij, za kar da nihče ne odgovarja. "Vsako odlašanje seveda zmanjšuje možnosti za poplačilo upnikov. Problem predstavlja tudi 'nepodjetniško' vodenje stečajev, po katerem se premoženje dolžnika zgolj razprodaja, ne ohranja pa se dejavnosti (zdravih jeder), znanja, blagovnih znamk, delovnih mest," je kritičen Oblak.
Postopki nad dolžniki se po njegovih besedah praviloma sprožijo prepozno, ko so že brez lastnega premoženja. Meni, da bi bilo treba podaljšati rok izpodbojnosti in dosledno izpodbijati sporne pravne posle, k čemur upravitelji po Oblakovem mnenju niso stimulirani, obubožani upniki pa tozadevnih informacij ne premorejo ali pa si dragega pravdanja ne morejo privoščiti.
"V zakon bi bilo nujno vrniti obveznost vsaj polovičnega poplačila terjatev v prisilni poravnavi in brezpogojno vselej razlastiti družbenike, če je dolžnik brez lastnega kapitala. Zloraba prisilne poravnave je namreč nevarnejša od korektno vodenega stečaja," ocenjuje Oblak. Prisilna poravnava ohranja staro lastniško in vodstveno strukturo, ki je podjetje spravila v insolventnost, interesi gospodarskih družb pa po njegovih besedah niso vedno identični interesom lastnikov ali uprave teh družb.
"Večkrat se namreč srečujemo s pojavi inscenirane insolventnosti, institut prisilne poravnave in stečaja pa se uporablja tudi za doseganje ciljev, ki niso skladni s cilji, ki jih za te postopke predvideva pravna, ekonomska in finančna stroka," opozarja.
"Menimo, da se je v zvezi z insolvenčnimi postopki uveljavila izrazito plenilska logika, upniki pa ob tem največkrat ostanejo praznih rok. Takšna sistemska ureditev je nedopustna, skrajno nenavadna pa je tudi zato, ker se na strani upnikov praviloma nahaja tudi država, ki je takšno ureditev sprejela in jo ohranja pri življenju. Lahko bi celo rekli, da je stečajni zakon skupek pravil za nekaznovano oškodovanje upnikov in prilaščanje njihovega premoženja," je oster Oblak.
Celotna insolvenčna ureditev je po njegovem mnenju usmerjena v socializacijo dolgov in v reševanje dolžnikov, pri čemer se potaplja številne upnike. "Gre za legalno krajo, za prerazdelitev premoženja iz žepov upnikov in države v žepe dolžnikov oz. njihovih zastopnikov, včasih tudi upraviteljev," dodaja.
V združenju menijo, da obstoječega zakona z občasnimi parcialnimi popravki ni mogoče bistveno izboljšati, saj da je koncipiran za zaščito dolžnikov ob neizbežnem oškodovanju upnikov. "Gre torej za obliko privatizacijske oz. redistribucijske zakonodaje, neustreznost obstoječega sistema pa se ne kaže le v tem, da omogoča neomejeno in povsem legalno prisvajanje premoženja upnikov, pač pa tudi v tem, da praktično nihče za to nebrzdano početje ne prevzame odgovornosti, da storilci ostajajo nekaznovani in da jim pridobljene premoženjske koristi ni treba vrniti," pravi Oblak.
Temeljni koncept zakona po njegovem mnenju ostaja neustrezen in vsebuje tudi številna koruptivna tveganja. "Problem pa ni le v zakonodaji in v njenem izvajanju, pač pa tudi v strokovni usposobljenosti upraviteljev in sodnikov, v integriteti in poštenju sodelujočih posameznikov, v usposobljenosti in motiviranosti nadzornih institucij in organov pregona, v pravni kulturi," še ocenjuje predstavnik združenja.
Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Andrej Perdan je povedal, da napovedanih sprememb ne more komentirati, ker so še v usklajevanju.
Ljubljana, 14. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
