ZKN bo začel veljati 24. aprila letos, uporabljati pa se bo začel 4. aprila 2022. Je temeljni sistemski predpis, ki določa vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatkov iz drugih javnih evidenc, če tako določa zakon (2. člen). Temeljni cilj zakona je zagotoviti vpise podatkov v nepremičninske evidence tako, da bodo izpolnile večnamensko vlogo in sicer kot osnova za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjigi, za davčne, prostorske, stanovanjske, socialne, energetske, varnostne, statistične in druge namene.
Definicije pojmov, ki so uporabljeni v zakonu, so opredeljene v 3. členu zakona. Ta npr. določa, da je »nepremičnina zemljišče, parcela, stavba, del stavbe« za razliko od sedaj veljavnega ZEN, ki je nepremičnino opredeljeval kot »... zemljišče s pripadajočimi sestavinami.«
Enako kot do zdaj bo kataster, evidenco in registre vodila in vzdrževala Geodetska uprava (4. člen). ZKN celovito informatizira vse poslovne procese v zvezi z odločanjem o vpisih v kataster, register oz. evidenco. Obvezno je vlaganje pisanje in vodenje »elektronskega« spisa, to pa bo prineslo tako posodobitev kot racionalizacijo poslovanja geodetske uprave (6. in 7. člen).
V 2. delu zakona je urejen kataster nepremičnin. Zakon ga v okviru 1. poglavja opredeli kot »temeljno evidenco podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin (8. člen). Za razliko od sestavin katastra, ki ga je določal ZEN (zadnji vpisani podatki o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov) novi zakon določa, da je kataster nepremičnin sestavljen iz vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirke listin (9. člen). Zbirka listin se enako kot do zdaj vodi in hrani v fizični in elektronski obliki. Vpisani podatki se hranijo trajno.
V 2. poglavju zakona so določeni podatki katastra nepremičnin. Natančno je določeno, kateri podatki o parcelah, stavbah in delih stavb se vodijo, kot tudi kateri podatki o območjih stavbne in služnostne pravice se vodijo v katastru, podatki o poteku mej občin, katastrskih občinah, dejanskih rabah zemljišč, območjih bonitete zemljišč ter drugi. Pri tem je treba poudariti, da se podatki o nepremičninah vodijo v dveh temeljnih, med seboj povezanih sistemih in sicer se podatki o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb vodijo v katastru nepremičnin, podatki o stvarno pravnih pravicah na teh nepremičninah pa se vodijo v zemljiški knjigi. Kataster nepremičnin se elektronsko povezuje z zemljiško knjigo (34. člen).
Zakon na novo določa, da se v kataster nepremičnin poleg zemljišč, stavb in delov stavb vpišejo tudi drugi pokriti objekti, v katere se lahko vstopi ali so namenjeni zaščiti (npr. nadstrešek, avtobusno postajališče), ki jih ni mogoče prestaviti brez škode za njihovo substanco oziroma so trajno povezani z zemljiščem (10. člen). Izjema od pravila obveznega vpisa stavb v kataster nepremičnin je določena za objekte, ki so posebnega pomena za varnost in obrambo države. Posamezni podatki o tovrstnih objektih so namreč po svoji naravi takšni, da jih ni mogoče izkazovati v javno dostopnih evidencah, ker so ti podatki opredeljeni kot tajni podatki po Zakonu o tajnih podatkih.
Osnovna enota za vodenje podatkov v katastru nepremičnin je katastrska občina, glede katere glede na sedanjo ureditev ni sprememb (13. člen), temeljni enoti katastra pa sta »parcela« in »del stavbe«. Vsaka stavba ima vsaj en del stavbe (npr. enodružinske stavbe), lahko pa ima več delov stavbe (npr. večstanovanjske stavbe). Glede na dosedanji koncept ZEN, da je stavba »razdeljena« na dele stavb, je po pravni ureditvi ZKN stavba »sestavljena« iz delov stavb. Glede na lastnosti in urejanje sta parcela in del stavbe enakovredni enoti (11. člen).
Med podatki, ki se vodijo v katastru nepremičnin, so tudi podatki o imetniku lastninske pravice, imetniku neprave stvarne služnosti in imetniku stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Podatki o imetniku lastninske pravice, ki se vodijo v katastru nepremičnin, so taksativno določeni v drugem odstavku 14. člena ZKN, prevzamejo pa se iz zemljiške knjige. Podatki o imetniku neprave stvarne služnosti in imetniku stavbne pravice so določeni v petem in šestem odstavku 18. člena ZKN.
Z zakonom so nadalje določeni podatki, ki se vodijo o parceli in sicer meja parcele (te razmejujejo zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel ter se vodijo kot poligon, določen z daljicami (16. člen)), površina (17. člen določa, katere površine o parcelah in po parcelah se vodijo v katastru nepremičnin, kako se izračunajo in kdaj se vpisane površine spremenijo), območje stavbne pravice in območje služnosti (to ureja 18. člen skladno s Stvarnopravnim zakonikom), dejanska raba zemljišč (ali gre za kmetijska, gozdna, vodna, pozidana ali neplodna zemljišča, 19. člen) ter boniteta zemljišč (20. člen).
V 4. oddelku zakona so določeni podatki o stavbi in delu stavbe, kot je hišna številka (21. člen), številka naslova (22. člen), tloris (23. člen), višinski koti stavbe (24. člen), etaža in leto izgradnje (25. in 26. člen) in drugi. Izrecno je predpisano, da se lahko hišna številka določi le, če je stavba vpisana v katastru nepremičnin (21. člen).
Sprememba v primerjavi z obstoječo ureditvijo velja glede leta izgradnje stavbe. ZEN se je glede leta izgradnje opiral na izjavo lastnika, ZKN pa le to določa glede na pravno zaključeno gradnjo oziroma pridobitev uporabnega dovoljenja (26. člen). Novost je tudi vodenje podatkov o dovoljeni (namenski) rabi stavbe (27. člen) in številki stanovanja oz. poslovnega prostora (32. člen). Slednje je zajeto v zakonu z namenom, da se številka stanovanja uporabi kot povezava z registrom prebivalstva (za natančnejšo določitev naslova).
Tretje poglavje zakona ureja vprašanje katastra nepremičnin in zemljiške knjige. Ti evidenci se med seboj dopolnjujeta in sta (elektronsko) povezani (34. člen). Osnovno pravilo njune medsebojne zveznosti je načelo matičnosti: določen podatek o nepremičnini se zajema, opredeljuje in izvršuje v matični evidenci, na podlagi izrecno določenega pravnega temelja pa se prenaša v drugo evidenco.
Vpis podatkov v kataster nepremičnin je urejen v četrtem poglavju. Vpis podatkov obsega vpis novih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v kataster nepremičnin, vpis sprememb v katastru nepremičnin vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter njihov izbris iz katastra nepremičnin (36. člen). O spremembah podatkov katastra nepremičnin (npr. vpisi novih podatkov ali spremembe podatkov), ki se spremenijo v katastrskih postopkih po ZKN, geodetska uprava »obvesti« lastnike praviloma z (upravno) odločbo, ki se strankam katastrskega postopka osebno vroči (37. člen).
Pomembna novost, ki bo pohitrila postopke ter jih naredila bolj ekonomične, je določitev enotnega postopka – t. i. katastrskega postopka, ki nadomešča ločene postopke izdelave elaborata in postopka vpisa novih ali spremenjenih podatkov. Katastrski postopek skladno z 38. členom vključuje: tehnični del katastrskega postopka, ki je sestavljen iz objave katastrskega postopka, izvedbe postopka za izdelavo elaborata in izdelave elaborata in upravni del katastrskega postopka, ki vključuje upravne postopke preveritve in odločanja o predlaganih spremembah in vpis podatkov v kataster nepremičnin.
Zakon prav tako izrecno določa, kaj vključuje dostop do informacijskega sistema kataster ter kdo ima dostop do informacijskega sistema. Med te sodijo pooblaščeni geodet za izvajanje inženirskega dela katastrskega postopka, sodni izvedenec geodetske stroke ter pooblaščeni projektant, vendar le, če imajo opravljeno izobraževanje za uporabo informacijskega sistema kataster (40. člen). Z dostopom do informacijskega sistema se omogoči vpis elaboratov, izdelanih v katastrskih in sodnih postopkih.
V nadaljevanju zakona je podrobno opredeljen elaborat in vpis elaborata v informacijski sistem kataster, vpis podatkov v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, stroški upravnega dela katastrskega postopka, kot tudi vrste katastrskih postopkov (57. člen in naslednji). Posebej je urejen tudi prevzem podatkov (4. oddelek), saj se v kataster nepremičnin prevzemajo podatki iz zemljiške knjige, drugih evidenc o nepremičninah, centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra, ta prevzem podatkov pa se zagotavlja z elektronskim povezovanjem informacijskih sistemov. Urejen je tudi postopek »poprave napak« oziroma uskladitve podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb, ki so v katastru nepremičnin napačno vpisani zaradi napak pri vpisu podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v kataster nepremičnin, ali računskih napak (110. člen). V primeru strokovne napake (111. člen) zakon predvideva predložitev drugega mnenja, ki ga mora stranka predložiti najpozneje v 30 dneh po zatrjevanju strokovne napake.
Vzpostavlja se nova evidenca – register naslovov, ki je evidenca podatkov o naslovih. Register je sestavljen iz vpisanih podatkov o naslovu, ti podatki pa hranijo trajno (123. člen). Naslovi služijo več splošnim namenom, kot so določanje lokacije, identifikacija, določanje pravne pristojnosti, razvrščanjem, dostavo pošiljk in ukrepanjem v nujnih primerih.
Za učinkovito odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vpisu podatkov o nepremičninah v kataster nepremičnin se uvaja opozorilni sistem, ki zagotavlja informacije o parcelah, stavbah ali delih stavb, za katere je na podlagi verjetno izkazanih dejstev in okoliščin sklepati, da njihovi podatki v katastru nepremičnin niso pravilni ali popolni (125. člen).
Podatki katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov so javni (126. člen), razen osebnih podatkov o fizičnih osebah, podatkov, vpisanih v sloju začasnih vpisov, podatkov iz 128. člena zakona ter listin iz zbirke listin katastra nepremičnin. Javni prav tako niso podatki evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov. Vpogled v javne podatke je brezplačen.
V zadnjem, osmem delu zakona, je urejen še nadzor nad izvajanjem zakona ter kazenske določbe. Določeni so npr. prekrški v zvezi z oznako državne meje, izvajanjem meritev in opazovanj ter z mejniki (132. člen), zaradi neoznačitve ali napačne označitve stanovanj in poslovnih prostorov (133. člen), zaradi nevpisa stavbe ali dela stavbe v kataster nepremičnin (134. člen) in drugi.
Kataster nepremičnin, register prostorskih enot, evidenca državne meje in register naslovov se vzpostavijo s prevzemom podatkov iz registrov in evidenc, ki so se vodili na podlagi ZEN (t. i. migracija podatkov). Zakon določa, da se izvede migracija tistih podatkov, ki so vpisani v evidence na dan 28. februar 2022, sama migracija pa se izvede v obdobju od 1. marca 2022 do 3. aprila 2022 (138. člen). Informacijski sistem kataster se začne uporabljati 4. aprila 2022 (150. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
