Država je ob izbruhu epidemije in v pričakovanju krize v gospodarstvu sprejela več ukrepov za pomoč gospodarstvu, med drugim kritje nadomestila za delavce na čakanju, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, razširitev nabora financiranja prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke, 12-mesečni moratorij na odplačilo posojil in najetje posojil prek državne jamstvene sheme.
GZS: K razmeroma dobremu stanju prispevali državni ukrepi
"Aktualno likvidnostno stanje v podjetjih ocenjujemo kot relativno dobro," je dejal glavni ekonomist v analitski službi GZS Bojan Ivanc.
Terjatve bank do podjetij (oz. bančni krediti), ki so bili odplačevani z več kot 90 dnevi zamude, so bile po njegovih podatkih decembra 2020 celo nižji kot decembra 2019, znašale so 177 milijonov evrov oz. 1,3 odstotka vseh posojil. V anketi GZS je 85 odstotkov podjetij odgovorilo, da so kljub izzivom epidemije lani poslovala s pozitivnim EBITDA.
Ivanc poudarja, da so k temu prispevali možnost odlogov kreditnih obveznosti (podjetja so lahko zadnjo vlogo oddala do 26. februarja), razširitev financiranja Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke, zamrznitev insolvenčnih postopkov ter tudi ugodna pripoznava evropske bančne agencije EBA za posojila, ki so predmet odlogov.
"V letu 2021 ne moremo pričakovati vseh teh izrednih ukrepov, ki so preprečevali slabšanje likvidnostne situacije. Podpora gospodarstvu se bo zniževala skladno z izboljšanjem poslovanja kot posledica umika zajezitvenih ukrepov. Država sicer ima manevrski prostor, da del teh pomoči podaljša, saj denimo garancije v končni fazi ne pomenijo tudi končnega izdatka," je dejal Ivanc in dodal, da bodo prihajajoči meseci, ko se bodo iztekli odlogi posojil iz lanske pomladi, test odpornosti poslovnih subjektov in bank.
Skupna vrednost odlogov posojil podjetij po podatkih GZS znaša 2,1 milijarde evrov. "Podjetja in banke se bodo verjetno lahko dogovorili za nadaljevanja odplačevanja posojil, seveda pa je mogoče, da to ne bo možno v vseh primerih," meni Ivanc.
Pri sistemsko pomembnih komitentih ne pričakuje znatnega povečanja stečajev, saj da se število stečajev običajno poveča leto do dve po nastopu nelikvidnosti.
OZS: Stanje slabo v nekaterih storitvenih dejavnostih in specializiranih trgovinah
Po podatkih OZS je likvidnostno stanje v malem gospodarstvu še vedno slabo. "Epidemija je najbolj prizadela zlasti tiste storitvene dejavnosti in specializirane trgovine, ki so bile v času epidemije z odlokom zaprte ali je bilo njihovo poslovanje omejeno," so povedali v OZS.
Epidemija pa po navedbah zbornice na drugi strani ni tako močno prizadela tistih podjetij, ki so lahko v tem času nemoteno poslovala. Med njimi so tudi takšna, ki so bila v času epidemije še bolj uspešna kot pred njo. Nekatera so morala zaradi povečanega povpraševanja tudi na novo zaposlovati, so dodali.
"Ugotavljamo, da so mnoga mala in mikro podjetja uspela obdržati svoje zaposlene s pomočjo ukrepov iz protikoronskih paketov. V interesu večine delodajalcev je, da obdržijo dober kader, zato so mnogi raje izkoristili ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma, kot da bi delavce poslali na zavod. Med ukrepi, ki so jih naši člani najbolj koristili, pa je tudi mesečni temeljni dohodek," je pojasnil predsednik OZS Branko Meh.
Zbornica ocenjuje, da bo, kljub temu da se bodo vse dejavnosti sčasoma sprostile, trajalo dolgo, da se bodo vrnili na predkoronsko raven. "Pričakujemo namreč, da bo okrevanje dolgotrajno, od dveh do treh let. Zato apeliramo na vlado, da najbolj prizadetim panogam nameni dobršen del evropskih sredstev, namenjenih za okrevanje gospodarstva," so pozvali.
NLB: Stranke naj se obrnejo na banko, preden nastopijo težave pri poravnavi obveznosti
V NLB ocenjujejo, da je stanje v gospodarstvu boljše, kot so pričakovali po izbruhu epidemije, ter večjih težav pri odplačilu posojil ne predvidevajo.
"Stanje v gospodarstvu je danes bistveno boljše, kot smo upali pričakovati, ko je udaril prvi val epidemije. Današnja proizvodnja je marsikje na predkriznih ravneh, pri čemer je bilo leto 2019 rekordno. Slovensko gospodarstvo je zelo diverzificirano in izvozno usmerjeno, kar se je ponovno izkazalo kot prednost. Večjih težav z odplačilom kreditov tako ne pričakujemo," je dejal pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo NLB Andrej Lasič.
V dejavnostih, ki so najbolj prizadete zaradi epidemije, kot je npr. turizem, bodo z individualnim pristopom poiskali najbolj ustrezne rešitve in jim pomagali z vsemi finančnimi orodji, ki jih imajo na voljo. "Zdaj je čas, da se usmerimo v obdobje po zaključku epidemije in zagotovimo podjetjem ustrezno finančno podporo, da bodo pripravljena na povečano povpraševanje," pravi Lasič.
V NLB nekaj več pogovorov o prestrukturiranju obveznosti pričakujejo aprila in maja, ko zapade večina obstoječih moratorijev na odplačilo posojil, ki jih je vlada omogočila pred okoli letom dni z interventnim zakonom, a menijo, da glede na strukturo kreditnega portfelja in finančni položaj upnikov večjih težav ne bo.
Ves čas trajanja epidemije so v pogostem kontaktu z večjimi ter tudi srednje velikimi in malimi podjetji, individualno pristopajo tudi k segmentu mikro podjetij. "Vedno znova poudarjamo, kako pomembno je, da podjetja ob nenadnem poslabšanju razmer ukrepajo hitro in s tem omogočijo, da jim lahko priskočimo na pomoč pri iskanju najprimernejših rešitev," pravi Lasič in stranke poziva, naj ne čakajo, da pride do zamud pri poravnavi obveznosti.
Banka je podjetjem poleg moratorijev ves čas krize zagotavljala dodatno likvidnost z novimi posojili in drugimi instrumenti, kot so limiti na računih, odkupi terjatev in lizing, več povpraševanja je tudi po zavarovanju poslov z instrumenti trgovinskega bančništva.
V NLB imajo trenutno zgodovinsko daleč najvišji obseg odobrenih, a nečrpanih posojil za financiranje obratnega kapitala, "kar na eni strani kaže, da so podjetja pripravljena in likvidna (še vedno rastejo tudi vloge gospodarstva), po drugi pa, da so razmere trenutno tako dobre, da te likvidnosti niti ne potrebujejo".
Nova KBM s strankami vnaprej našla rešitve
Tudi v Novi KBM ocenjujejo, da večina strank posluje bolje, kot bi pričakovali. "Zagotovo so nekateri sektorji bolj prizadeti kot drugi, denimo turizem ali nekateri izvozniki, ki med zaprtjem niso mogli izvažati. Ker smo bili v odnosu do strank zelo proaktivni, smo s skoraj vsemi našli rešitev že pred sprejetjem državnih ukrepov, zaradi česar večjih težav nismo zaznali," so STA povedali v banki, ki je nedavno priključila prevzeto Abanko.
Strankam, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jih določa interventna zakonodaja, odlog plačil obveznosti iz kreditnih pogodb odobrijo. "Doslej smo v skladu s to zakonodajo prejeli pričakovano število vlog. Tudi podjetja so se prilagodila trenutnim razmeram in svoje poslovanje optimirala, hkrati pa so izkoristila tudi dodatne pomoči države, ki jim omogočajo poslovanje," ugotavljajo.
Dodajajo, da strankam ne pomagajo le z moratoriji za kredite ali zagotavljanjem dodatne likvidnosti, ampak tudi z individualnimi rešitvami. "Zavedamo se naše pomembne vloge pri odpravljanju posledic gospodarske krize, ki je nastala zaradi epidemije covida-19, zato smo našim strankam odgovoren partner," zatrjujejo.
Ocenjujejo, da sta za gospodarstvo pomembni dve stvari, in sicer hitrost cepljenja ter spodbuda povpraševanju. "Optimistični smo, da bo okrevanje hitro, če bo hitro tudi cepljenje," pravijo.
Lani je bilo v Sloveniji začetih manj stečajev kot v dveh predhodnih letih. Država je sicer ob izbruhu epidemije uvedla možnost, da podjetjem ni treba začeti stečaja, če je insolventnost posledica epidemije. Delež nedonosnih posojil bank se je konec leta nekoliko povečal, predvsem pri posojilih gostinstvu.
Država je med ukrepi ob izbruhu epidemije uvedla tudi možnost, da poslovodstvu družbe ni treba vložiti predloga za začetek stečaja ali prisilne poravnave, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije (kot to se šteje, če je družba opravljala dejavnost, ki je bila zaradi epidemije začasno prepovedana ali bistveno omejena) ter da lahko sodišče odloži odločanje o predlogu za stečaj, ki ga je vložil upnik.
Lani je bilo po podatkih Ajpesa v Sloveniji začetih 1125 stečajnih postopkov, kar je 169 manj kot predlani in najmanj od leta 2015. Od tega je bilo 988 stečajev gospodarskih družb, 90 stečajev samostojnih podjetnikov posameznikov in 47 drugih stečajev. Največ stečajev je bilo začetih januarja in februarja (155 in 103) ter junija in julija (134 in 120).
V prvih dveh mesecih letos je bilo začetih 187 stečajev (95 januarja in 92 februarja), od tega 164 stečajev gospodarskih družb, 15 stečajev samostojnih podjetnikov posameznikov in osem drugih stečajev.
Obseg nedonosnih izpostavljenosti bank (NPE) se je lani po večmesečnem zmanjševanju v obdobju pandemije v zadnjih dveh mesecih povečal, in sicer za 21 milijonov evrov, delno kot posledica metodološke spremembe v prikazovanju obresti od nedonosnih izpostavljenosti, delno pa dejanskega porasta teh izpostavljenosti, kažejo podatki Banke Slovenije.
Delež nedonosnih izpostavljenosti bank v celotnem portfelju bank se je povečal za 0,1 odstotne točke na 1,9 odstotka. V portfelju podjetij je porasel za 0,1 odstotne točke na 3,8 odstotka, pri potrošniških posojilih pa za 0,1 odstotne točke na 2,8 odstotka.
Pri podjetjih je izrazito izstopal porast deleža in izpostavljenosti v gostinstvu, delež se je zvišal za 2,6 odstotne točke na 10,1 odstotka, je v januarski informaciji o poslovanju bank navedla Banka Slovenije.
Po podatkih v marčevski objavi pa so se NPE januarja letos zmanjšale za 15 milijonov evrov. Deleža NPE in slabih posojil (NPL) sta se zmanjšala za po 0,1 odstotne točke na 1,8 in 2,5 odstotka. V sektorju podjetij je delež NPE upadel za 0,1 odstotne točke na 3,8 odstotka. V gostinstvu je bilo zmanjšanje deleža NPE največje, za 0,2 odstotne točke, vendar le zaradi rasti izpostavljenosti bank do te dejavnosti, navaja centralna banka.
Ljubljana, 20. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
