c S

Številne novosti v postopkih izvršbe

17.03.2021 Že štirinajsta novela > Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki bo začela veljati 27. marca, izboljšuje varstvo dolžnika v primerih, ko so podani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe. Prav tako se v izvršbi živalim priznava posebni položaj, saj se določa zaščita hišnih živali pred izvršbo. V postopku prisilne izvršitve odločbe o varstvu in vzgoji z odvzemom otroka se (izrecno) določa možnost, da se tudi v tem postopku izjemoma omogoči odlog izvršbe, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka.

S spremembo 71. člena, ki spreminja tudi naslov člena, se omogoča dolžniku, pa tudi sodišču po uradni dolžnosti, da odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Čisto na novo je urejen odlog v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upravičena razloga za odlog izvršbe v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Odlog se lahko odobri tudi iz drugih upravičenih razlogov (npr. uveljavljanje neveljavnosti posla).

Zaradi bolj sistematske ureditve v smislu urejanja pogojev za odlog na enem mestu, časa trajanja odloga pa v členu, ki za določene primere že ureja čas, za katerega se odloži izvršba, se z novelo določbe glede možnega časa odloga, ki jih je vseboval prej veljavni 71. člen zakona, prenašajo v spremenjeni 74. člen, pogoji za odlog pa ostajajo urejeni v 71. členu zakona. Trajanje odloga izvršbe je odvisno od razloga za odlog, traja pa lahko od tri do šest mesecev.

Novela prinaša spremembe tudi na področje predmeta izvršbe. V povezavi s Stvarnopravnim zakonikom (SPZ) ki je domačim živalim podelil poseben status in pravni položaj, novela ZIZ med predmete, izvzete iz izvršbe, dodaja hišne živali, ki se ne gojijo za pridobitni namen (79. člen ZIZ). Med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, se po novem vštevajo tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo (101. člen ZIZ).

Že do sedaj je zakonodaja urejala pogoje, pod katerimi lahko dolžnik v prodani družinski hiši ali družinskem stanovanju kot najemnik stanuje še tri leta od prodaje (210. člen). Takšen predlog mora podati dolžnik v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če pa je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najpozneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi. Na to pravico ga mora sodišče posebej opozoriti v sklepu o izvršbi.

V primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina, ki je dolžnikov dom, sodišče pošlje sklep o izvršbi pristojnemu centru za socialno delo. Ko center za socialno delo dobi informacijo, da družini ali posamezniku grozi deložacija, se z njim poveže, opredeli stiske ali težave, oceni mogoče rešitve in ga seznani z mogočimi oblikami pomoči ter mu predstavi mrežo in programe izvajalcev, ki mu lahko pomagajo.

Sprememb je bilo deležno tudi poglavje o izvršbi v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki. Sodišče ni vezano na predlagano izvršilno sredstvo in tudi ne na predlog upnika za določitev izvršitelja (tretji odstavek 238.b člena), kar pomeni, da lahko sodišče določi izvršitelja, ki je bolj izkušenj in usposobljen za tovrstne izvršbe, s čimer postane izvršba hitrejša in bolj učinkovita. Sprememba 283.d člena je zgolj redakcijske narave in določa, da se omejitev denarne kazni na desetkratnik zneska za tovrstne izvršbe ne uporablja. V primeru neposredne izročitve, ko se torej otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, izvršitelja (ali če je to potrebno, več izvršiteljev), določi sodišče (drugi odstavek 238.e člena). Izvršitelj opravi izvršbo ob navzočnosti ene ali več strokovno usposobljenih oseb, ki jih določi sodišče. Lahko pa sodišče na predlog strokovno usposobljene osebe, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izjemoma odloži izvršbo, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka. Sodišče lahko odloži izvršbo za najkrajši čas glede na okoliščine primera (deveti odstavek 238.e člena). Nekoliko je bil spremenjen tudi 238.f člen, ki ureja izvršitev sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom.

V popolnoma novem poglavju 3.a so urejene začasne odredbe za varstvo koristi otrok. Le te se lahko izdajo le na podlagi pogojev, ki jih določa Družinski zakonik (DZ). Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ).

Med drugimi spremembami, ki jih uvaja novela, je jasna določitev obveznosti, da se hkrati z rubežem stvari opravi tudi njihova cenitev, razen če te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogoče opraviti oziroma gre za rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (89. člen).

Nova je tudi določitev izjeme od pravila, da se izvršilna dejanja opravljajo ob delavnikih, in to podnevi. Po novem velja, da dokler trajajo ukrepi, določeni z odredbo predsednika vrhovnega sodišča, uvedeni ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih, opravljajo izvršitelji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja samo v nujnih zadevah, v drugih zadevah pa samo, kadar je treba odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti (tretji odstavek 48. člena).

Skladno z novelo se podatki o razrešenih izvršiteljih in namestnikih izvršiteljev trajno izbrišejo iz evidence izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev po desetih letih od pravnomočnosti odločbe o razrešitvi (295. člen). V zvezi z izvršitelji je pomembna tudi sprememba 298.č člena zakona, ki spreminja oziroma na novo opredeljuje dejanja izvršiteljev, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, npr. če izvršitelj odmeri ali zaračuna plačilo za svoje delo ali stroške v nasprotju s predpisano tarifo; če izvršitelj zahteva višjo varščino, kot je določena s tarifo; če izvršitelj v imenu ali za upnika opravi dejanje, ki ni dejanje izvršbe in zavarovanja.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.