Pravilnik dopolnjuje pravila PKP3, PKP4 in PKP5 glede zahtevanega upada prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019. Pravilnik se torej navezuje na ukrepe, ki so veljali na podlagi PKP3, PKP4 in PKP5, torej na obdobje od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020. Glede na dikcijo Pravilnika se ta dodatna pravila uporabljajo pri izračunu padca prihodkov, pri naslednjih ukrepih:
Že iz 2. odst. 89. člena PKP7 in nadaljnjo tudi iz 1. člena Pravilnika izhaja, da se ta dodatna pravila ne upoštevajo pri ukrepih po PKP1/PKP2 (obdobje od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020). Glede na to, da so dikcije glede upada prihodkov po PKP1/PKP2 enake dikcijam PKP3/PKP4, je to nekoliko nenavadno oz. je verjetno smiselno, da bi se pravila tega Pravilnika na enak način uporabljala tudi za izračunavanje upada prihodkov v spomladanskem valu epidemije.
1. IU čakanje na delo po PKP3 (1. 6. 2020 do 30. 6. 2020) in po PKP4 (1.7. 2020 do 30. 9. 2020):
Tako po PKP3 kot PKP4 je bil prihodkovni pogoj pri ukrepu čakanja na delo doma, definiran na enak način:
- 3. odst. 24. člena PKP3 je določal: »Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.«
- 3. odst. 2. člena PKP4 je določal: »Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10?% glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10?% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10?% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Pri interventnem ukrepu čakanje na delo doma se torej že glede na besedilo PKP3/PKP4, upad prihodkov računa na enega od naslednjih načinov, ki je odvisen od tega v katerih letih je upravičenec do ukrepa (delodajalec) posloval in ali je posloval celo leto ali le del leta (v osnovi torej lahko govorimo o treh skupinah delodajalcev):
a) Če je delodajalec posloval celo leto 2020 in tudi celo leto 2019, potem primerjamo vse prihodke 2020 glede na 2019, in izračunamo padec le teh. Če je padec več kot 10 %, potem pomoč iz tega naslova prejemnik lahko zadrži.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje 2019: 250.000 EUR
Čisti prihodki od prodaje 2020: 210.000 EUR
V letu 2020 je delodajalec dosegel 84 % prometa glede na leto 2019, kar pomeni, da je bil padec 16 %. V tem primeru torej delodajalec (upravičenec do ukrepa) pomoč iz naslova čakanja na delo doma, ki jo je prejel na podlagi PKP3 (v obdobju do 1. 6. 2020 do 30. 6. 2020) oziroma na podlagi PKP4 (v obdobju od 1. 7. 2020 do 30. 9. 2020) lahko zadrži – upad prometa je bil več kot 10 %.
Za primere delodajalcev, ki so poslovali celo leto 2019 in celo leto 2020, Pravilnik ne določa dodatnih pravil in se pri izračunu upošteva le pravilo zakona.
b) Če je delodajalec posloval samo del leta 2019 ali del leta 2020, je potrebno najprej izračunati povprečni mesečni prihodek leta 2019 in povprečni mesečni prihodek leta 2020, ter primerjati ta dva, izračunana povprečna mesečna prihodka. Če je padec več kot 10 %, prejete pomoči iz tega naslova ni potrebno vrniti.
Pravilnik je za takšne primere dodatno določil način izračuna povprečnih mesečnih prihodkov (formulo). Vsebinsko pa v samo pravilo obeh PKPjev (PKP3 in PKP4) ni posegal.
Pravilnik tako določa, da se za prejemnike interventnega ukrepa čakanja na delo doma po PKP3 in PKP4, ki niso poslovali celo leto 2019 oziroma celo leto 2020, povprečni mesečni prihodki posameznega leta izračunajo na naslednji način:
- za leto 2019: (prihodki v letu x 30,4) / število dni poslovanja v letu;
- za leto 2020: (prihodki v letu x 30,5) / število dni poslovanja v letu.
- V tem primeru se tako ugotavlja 10 % upad prometa z upoštevanjem izračunanega povprečnega mesečnega prihodka 2020 in povprečnega mesečnega prihodka 2019.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje 2019: 250.000 EUR
Poslovanje v letu 2019: od 1. 8. 2019 dalje
Čisti prihodki od prodaje 2020: 210.000 EUR
Poslovanje v letu 2020: celo leto
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2019: (250.000 EUR x 30,4) / 153 dni (dnevi od 1. 8. 2020 do 31. 12. 2020) = 49.673,20 EUR
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2020: (210.000 EUR x 30,5) / 366 dni (vsi dnevi v letu 2020) = 17.500,00 EUR
Povprečni mesečni dohodek leta 2020 je znašal le 35,23 % povprečnega mesečnega dohodka leta 2019, kar pomeni da je znašal upad prihodkov 64,77 %. Tudi v tem primeru torej delodajalec izpolnjuje pogoj zahtevanega več kot 10 % upada prihodkov in pomoč iz tega naslova v tem (relevantnem) obdobju zadrži.
c) Če delodajalec ni posloval v letu 2019 in je torej začel poslovati šele leta 2020, se izračuna povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do 13. 3. 2020 in nato povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do konca leta 2020. Med seboj nato primerjamo ta dva izračunana povprečna mesečna prihodka. Če je padec več kot 10 %, prejemnik državno pomoč lahko zadrži.
Tudi v tem (tretjem) primeru Pravilnik dodatno določa način izračuna povprečnih mesečnih prihodkov (formulo). Vsebinsko pa v samo pravilo obeh PKPjev (PKP3 in PKP4) ravno tako ne posega. Če gre torej za prejemnika pomoči, ki v letu 2019 sploh ni posloval, in je uveljavljal interventni ukrep čakanja na delo doma po PKP3 in PKP4, se za izračun povprečnega mesečnega dohodka uporabi naslednja formula:
- povprečni mesečni prihodki v letu 2020 do 12. 3. 2020 se izračunajo: (prihodki v letu 2020 do 12. marca 2020 x 30,5) / število dni poslovanja v letu 2020 do 12. 3. 2020;
- povprečni mesečni prihodek za leto 2020: (prihodki v letu x 30,5) / število dni poslovanja v letu 2020.
- V tem primeru se tako ugotavlja 10 % upad prometa z upoštevanjem izračunanih zgornjih dveh povprečnih prihodkov.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje do 12. 3. 2020: 10.000 EUR
Začetek poslovanja: 1. 2. 2020
Čisti prihodki od prodaje 2020: 50.000 EUR
Poslovanje v letu 2020 od 1. 2. 2020 do 31. 12. 2020
Izračun povprečnega mesečnega dohodka letu 2020 do 12. 3. 2020: (10.000 EUR x 30,5) / 41 dni (dnevi od 1. 2. 2020 do 12. 2. 2020) = 7.439,02 EUR
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2020: (50.000 EUR x 30,5) / 335 dni (dnevi od 1. 2. 2020 do 31. 12. 2020) = 4.552,24 EUR
Povprečni mesečni dohodek leta 2020 je znašal le 61,19 % povprečnega mesečnega dohodka leta 2020 do 12. 3. 2020, kar pomeni da je znašal upad prihodkov 38,81 %. Tudi v tem primeru torej delodajalec izpolnjuje pogoj zahtevanega več kot 10 % upada prihodkov in pomoč iz tega naslova v tem (relevantnem) obdobju zadrži.
Če ste pomoč preko ukrepa čakanja na delo ali izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka prejeli v jesenskem oz. zimskem valu na podlagi PKP5 velja:
a) Za delodajalec, ki so poslovali celo leto 2019 in celo leto 2020, enako kot zapisano zgoraj pri PKP3/PKP4, seveda z upoštevanjem spremenjenega odstotka zahtevanega upada prihodkov – namesto več kot 10 % je v tem obdobju PKP5 določil več kot 20 %. Tudi za te primere Pravilnik ne določa dodatnih pravil, kar pomeni, da se izračun upada prihodkov naredi z upoštevanjem prihodkov 2020 in 2019.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje 2019: 250.000 EUR
Čisti prihodki od prodaje 2020: 210.000 EUR
V letu 2020 je delodajalec dosegel 84 % prometa glede na leto 2019, kar pomeni, da je bil padec 16 %. V tem primeru torej delodajalec (upravičenec do ukrepa) pomoč iz naslova čakanja na delo doma, ki jo je prejel na podlagi PKP5 (v obdobju do 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020) vrne – upad prometa ni bil več kot 20 %.
b) Pri delodajalcih, ki niso poslovali celo leto 2019 oziroma 2020 pa je tudi po PKP5 potrebno izračun povprečnih mesečnih prihodkov narediti na enak način kot obrazloženo zgoraj pri PKP3/PKP4. Seveda se tudi v tem primeru v tem obdobju za zdržanje ukrepa zahteva več kot 20 % upad prihodkov (in ne več le 10 %).
Sam izračun povprečnega mesečnega dohodka in način primerjave, pa je torej enak, kot opisano zgoraj pri PKP3/PKP4.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje 2019: 250.000 EUR
Poslovanje v letu 2019: od 1. 8. 2019 dalje
Čisti prihodki od prodaje 2020: 210.000 EUR
Poslovanje v letu 2020: celo leto
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2019: (250.000 EUR x 30,4) / 153 dni (dnevi od 1. 8. 2020 do 31. 12. 2020) = 49.673,20 EUR
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2020: (210.000 EUR x 30,5) / 366 dni (vsi dnevi v letu 2020) = 17.500,00 EUR
Povprečni mesečni dohodek leta 2020 je znašal le 35,23 % povprečnega mesečnega dohodka leta 2019, kar pomeni da je znašal upad prihodkov 64,77 %. Delodajalec torej izpolnjuje tudi pogoj zahtevanega več kot 20 % upada prihodkov po PKP5 in pomoč iz tega naslova tudi v tem (relevantnem) obdobju zadrži.
c) Za delodajalce, ki v letu 2019 niso poslovali, so pa poslovali v letu 2020, pa Pravilnik določa, da se izračuna povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do 31. 8. 2020 ter povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do 31. 12. 2020 in da se ta dva izračunana povprečna mesečna prihodka primerjata med seboj. Vsebinsko torej tudi tu Pravilnik ne določa dodatnih pravil glede na dikcijo PKP5 (popravka v PKP6), ampak dejansko določi le formulo izračuna.
Primer:
Čisti prihodki od prodaje do 31. 8. 2020: 40.000 EUR
Začetek poslovanja: 1. 2. 2020
Čisti prihodki od prodaje 2020: 50.000 EUR
Poslovanje v letu 2020 od 1. 2. 2020 do 31. 12. 2020
Izračun povprečnega mesečnega dohodka letu 2020 do 31. 8. 2020: (40.000 EUR x 30,5) / 213 dni (dnevi od 1. 2. 2020 do 31. 8. 2020) = 5.727,70 EUR
Izračun povprečnega mesečnega dohodka 2020: (50.000 EUR x 30,5) / 335 dni (dnevi od 1. 2. 2020 do 31. 12. 2020) = 4.552,24 EUR
Povprečni mesečni dohodek leta 2020 je znašal 79,48 % povprečnega mesečnega dohodka leta 2020 do 31. 8. 2020, kar pomeni da je znašal upad prihodkov 20,52 %. Tudi v tem primeru torej delodajalec izpolnjuje pogoj zahtevanega več kot 20 % upada prihodkov po PKP5 in pomoč iz tega naslova v tem (relevantnem) obdobju zadrži.
d) Način izračunavanja upada prihodkov v povezavi z izredno pomočjo mesečnega temeljnega dohodka je enak, kot prikazano zgoraj v točkah a), b) in c) za primere pomoči čakanja na delo doma po PKP5. PKP3/PKP4 namreč izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka samozaposlenim nista nudili.
3. Pravilnik in določitev obdobja poslovanja:
Za izračunavanje povprečnih mesečnih prihodkov (primeri delodajalcev pod b) in c) točkami), po PKP3, PKP4 in PKP5, Pravilnik določa tudi kaj šteje za obdobje poslovanja, in sicer:
- Za obdobje poslovanja (število dni poslovanja) v posameznem letu se šteje obdobje, v katerem je prejemnik pomoči registriran za opravljanje dejavnosti. Pri prejemniku pomoči – družbeniku (to pride v poštev pri izredni pomoči mesečnega temeljnega dohodka) pa obdobje, v katerem je registriran pravni subjekt, katerega lastnik je.
- Ne glede na predhodno pravilo pa se v obdobje poslovanja pri prejemniku pomoči – fizični osebi ne šteje obdobje, v katerem njegovo podjetje ni poslovno aktivno zaradi odsotnosti prejemnika pomoči iz razlogov, na katere ni mogel vplivati (npr. bolezen). Tudi v teh primerih pa se šteje, da je podjetje poslovno aktivno, če:
- je prejemnik pomoči – fizična oseba odsoten zaradi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (obdobje prejemanja materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila),
- ima prejemnik pomoči – fizična oseba v obdobju svoje odsotnosti zaposlene ali
- ostaja podjetje prejemnika pomoči – fizične osebe poslovno aktivno po drugih deležnikih.
Dodatno je Pravilnik določil tudi obdobje poslovanja za upravičence do državnih pomoči, ki so zavarovani za krajši zavarovalni čas. Pravilnik tako določa, da se obdobje poslovanja, v katerem prejemnik pomoči – fizična oseba ni posloval polni delovni čas, pri določanju obdobja poslovanja v posameznem letu za ugotovitev znižanja prihodkov upošteva sorazmerno skrajšano glede na skrajšani zavarovalni čas, razen če je bilo njegovo podjetje polno poslovno aktivno po zaposlenih ali drugih deležnikih. Šteje se, da prejemnik pomoči – fizična oseba ni poslovala polni delovni čas, če na podlagi zavarovalne podlage pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi katere je upravičen do pomoči, ni vključen v zavarovanje za polni zavarovalni čas. To pomeni, da če je npr. samozaposleni zavarovan za polovični delovni čas, celo leto, da je dejansko posloval le 6 mesecev in ne 12.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
