Višina minimalne plače v Sloveniji
Z januarjem se je v skladu z novelo > zakona o minimalni plači iz decembra 2018 uveljavila nova formula za izračun minimalne plače. Ta mora biti za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Doslej se je določala v nominalnem znesku in je bila za leto 2020 določena pri 940,58 evra bruto. Z letom 2020 so iz nje izločili vse dodatke.
Za letošnje leto je minimalna plača postavljena pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Delodajalske organizacije so dvigu zaradi izbruha novega koronavirusa nasprotovale in svarile, da bo ta ogrozil številna delovna mesta.
Država je zato v osmem protikoronskem paketu, ki je v parlamentarni obravnavi, napovedala subvencioniranje te plače v prvi polovici leta, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.
Za delodajalce je za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, predlagana subvencija v višini 50 evrov, zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci želijo višje subvencije, sindikati pa vgradnjo varovalk proti odpuščanju.
Prejemniki minimalne plače
Minimalno plačo, ki je zakonsko opredeljena kot najnižji znesek plačila zaposlenemu za delo s polnim delovnim časom, je po oceni statističnega urada po zadnjih razpoložljivih podatkih za celotno gospodarstvo, to je povprečje leta 2019, prejemalo 45.700 oseb, so povedali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Koncentracija zaposlenih v predelu nizkih plač vztraja v zasebnem sektorju. Prejemnikov teh plač, ki niso zaposleni pri proračunskih uporabnikih, je bilo 37.900, pri proračunskih uporabnikih pa 7800. Razmerje med javnim in zasebnim sektorjem se v obdobju med letoma 2015 in 2019 ni bistveno spreminjalo.
Največje število prejemnikov minimalne plače v dejavnostih zasebnega sektorja je bilo v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu. Po deležu prejemnikov minimalne plače med zaposlenimi v posamezni dejavnosti so izstopale zlasti druge raznovrstne poslovne dejavnosti, trgovina in gradbeništvo, so povzeli na Umarju.
Zmanjševanje neenakosti
Cilj zvišanja minimalne plače je spodbujanje pravične strukture plač, zmanjšanje neenakosti v porazdelitvi dohodkov ter zmanjševanje in preprečevanje revščine. Evropska komisija je nedavno napovedala zakonodajni okvir za določitev minimalnih standardov na področju minimalne plače.
Vpliv na višje stroške dela in s tem višjo ceno blaga in storitev
A dvig minimalne plače vpliva na dvig določenih cen in storitev. Kot je opozoril glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc, bo dvig vplival na višje stroške dela v delovno-intenzivnih dejavnostih, kot so trgovina, čiščenje in socialno skrbstvo. "S tem bo vplival na višjo končno ceno blaga ali storitve za potrošnike," je posvaril.
Lani so po dvigu minimalne plače podražitve beležile predelovalna industrija z nizko dodano vrednostjo, trgovina, gradbeništvo, zasebno varovanje, komunala, domovi za ostarele, v javnem sektorju pa poleg slednjih tudi vrtci.
Da bi se to lahko zgodilo, so priznali tudi na Umarju, a ocenili, da bi do prelivanja višjih stroškov dela na cene proizvodov in storitev prišlo v manjši meri. Podjetja se namreč lahko na povišanje minimalne plače odzovejo tudi prek zmanjšanja drugih stroškov.
"Glede na to, da bo dvig minimalne plače vplival predvsem na podjetja v delovno intenzivnih panogah, kjer je velik delež prejemnikov minimalne plače in ki so bila v preteklem letu z vidika padca aktivnosti med najbolj prizadetimi, ocenjujemo, da bi v teh panogah lahko v manjši meri prišlo do tega prelivanja. V trenutnih razmerah, ko je trošenje gospodinjstev omejeno, rast cen življenjskih potrebščin pa zmerna, povečanje minimalne plače ne bo bistveno vplivalo na splošno raven cen. Vpliv povečanja minimalne plače na stroške podjetij in s tem na cene bo namreč ublažilo tudi dejstvo, da bo del bremena povišanja minimalne plače prevzela država," so ocenili na uradu.
Vpliv na odmero višine denarne socialne pomoči
Dvig minimalne plače bi lahko prispeval k zmanjšanju števila prejemnikov denarne socialne pomoči, vendar je to odvisno tudi od gibanja osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja vstopni prag za upravičenost do pomoči, so menili na Umarju.
Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev se v skladu z zakonom uskladijo enkrat letno v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin med januarjem in decembrom preteklega leta. Lani so se cene po podatkih statističnega urada znižale, zato se uskladitev letos ni opravila, so povedali na ministrstvu za delo.
V februarju bodo izplačani novi, višji zneski minimalne plače. Povečanje bo z marcem vplivalo na znižanje pravice do denarne socialne pomoči in na pravico do varstvenega dodatka v primeru družine, v kateri je delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo. Upravičenec do te pravice je v primeru dviga plače centru za socialno delo dolžan sporočiti spremembo, na podlagi katere se pomoč znova odmeri, so spomnili na ministrstvu.
Dvig minimalne plače bo imel bo po Ivančevih navedbah vpliv tudi na odmero socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane. A to se bo brez sprememb meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti zgodilo prihodnje leto, ko bodo izdane dohodninske odločbe za letos.
Podatkov o tem, koliko upravičencev bi ostalo brez teh transferjev zaradi dviga minimalne plače, na ministrstvu sedaj nimajo.
So pa izpostavili, da socialni transferji predstavljajo začasno socialno varnost posameznika in družine, višja plača pa dolgoročno zagotavlja večjo socialno varnost: "Pomeni namreč višjo osnovo za priznanje pravice do nadomestila plače v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, starševskega nadomestila, pokojnine in do drugih denarnih dajatev iz socialnega zavarovanja."
Vpliv na kreditno sposobnost
Minimalna plača je merilo, ki ga banke upoštevajo pri izračunu višine kredita. Potrošniku mora po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb glede na višino dohodka ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. "Dvig minimalne plače znižuje kreditno sposobnost zaposlenih oseb, saj mora zaposlenemu ostati ta znesek, ob tem pa še znesek za preživljanje drugih družinskih članov," je opozoril Ivanc.
Omejitev je določena v sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. "Ta v zahtevnih razmerah z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kreditnih standardov ostaja v veljavi. Nujnost preprečevanja prekomerne zadolženosti prebivalstva prek ustreznih kreditnih standardov bank se je namreč pokazala prav ob izbruhu sedanje krize," so povedali v Banki Slovenije.
"Po letošnjem dvigu minimalne plače se bo prag za pridobitev kredita zaradi navezave vsebine makrobonitetnega ukrepa na določbe zakona o izvršbi in zavarovanju nekoliko dvignil. V Banki Slovenije smo naredili obsežne analize in simulacije, ki so pokazale, da vpliva na posojilno aktivnost iz tega naslova ne pričakujemo," so zatrdili. Kot so ponazorili, je bilo v lanskem tretjem četrtletju le 0,2 odstotka zneska vseh posojil odobrenih osebam, ki zaradi zvišanja minimalne plače v letu 2021 ne bi izpolnjevale v makrobonitetnem ukrepu opredeljenih pogojev.
Poseg v razmerje med minimalno in ostalimi plačami v Sloveniji
Ocene o posegu v razmerje med posameznimi plačami so zaradi protikoronskih ukrepov po navedbah Umarja zelo negotove. "Možno je, da bi se v letih 2020 in 2021 razmerje med minimalno in statistično izmerjeno povprečno plačo lahko nekoliko povišalo," so navedli.
Kot so pojasnili, podatka o povprečni plači za leti 2020 in 2021 nista povsem primerljiva s podatki pred uvedbo interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest, saj je statistično izmerjena povprečna plača v letih 2020 in 2021 pod močnim vplivom metodologije zajemanja plač in izplačanih kriznih dodatkov.
Metodologija zajemanja plač določa, da podjetja poročajo število prejemnikov plač in višino izplačanih plač samo v višini, ki je izplačana v breme oz. iz sredstev delodajalca. Podatkov o delu ali celoti plač za zaposlene osebe, ki niso prejele izplačila nadomestila plače v breme delodajalca, ampak v breme države, podjetje ne sporoča, zaradi česar se lahko opazno zmanjša prikazana masa izplačanih plač ali število prejemnikov plač. To pa vpliva na povprečno plačo na zaposlenega, so obrazložili na Umarju.
Ljubljana, 03. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
