Vlada v mnenju Ustavnemu sodišču primarno predlaga, naj zahtevo predlagateljev zavrže ter izpostavlja, da se z izpodbijano ureditvijo ne naslavljajo pravice delavcev, temveč predlagatelje moti predvsem izključenost iz socialnega dialoga pri sprejemanju izpodbijane ureditve. Glede zatrjevanega neskladja z 8. in 66. členom > Ustave RS, vlada v mnenju pojasnjuje, da je bil namen predlaganega ukrepa delodajalcu po koncu varovanega obdobja starejšega delavca v skladu s 114. členom ZDR-1 olajšati postopek same izvedbe redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če se v obdobju, ko ima delavec že zagotovljeno socialno varnost v obliki starostne pokojnine, odloči, da delavca ne potrebuje več. Predlagani ukrep tako po mnenju vlade zmanjšuje administrativno breme za delodajalca na način, da odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odprava daljših administrativnih postopkov bo spodbudila konkurenčnost delodajalcev in njihovo prilagodljivost novim razmeram, povezanih tudi z epidemijo COVID-19.
V nadaljevanju vlada pojasnjuje, da so se strukturne pomanjkljivosti na trgu dela z ukrepi, namenjenimi preprečevanju širjenja virusa SARS-CoV-2, dodatno zaostrile. V obdobju prvih desetih mesecev leta 2020 se je pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na novo prijavilo 36,7 odstotka več brezposelnih kot v enakom obdobju leta 2019. Ob tem velja izpostaviti, da močna intervencija države na trgu dela zakriva ogromen vpliv, ki bi ga imele posledice epidemije COVID-19 na izrazitejše povečanje brezposelnih. Ne glede na interventne ukrepe pa se je brezposelnost močno povečala, predvsem med mladimi. Vlada ocenjuje, da bo stopnja brezposelnosti v bodoče odvisna od trajanja epidemije in gospodarske situacije v Sloveniji in širše. Realnejše stanje na trgu dela je mogoče pričakovati po koncu veljavnosti interventnih ukrepov, pričakovati pa je dodatno povečanje brezposelnosti v letu 2021.
Ukrep, ki ga je predlagala vlada in je bil v vsebinsko enaki obliki sprejet v okviru 21. in 22. člena ZIUPOPDVE, po mnenju vlade ne posega v pravni položaj zaposlenih starejših delavcev, saj se jim delovnopravni položaj ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne spreminja, prav tako pa so še vedno deležni celotnega spektra ukrepov, ki so v delovnopravni ureditvi namenjeni posebnemu varstvu starejših delavcev (ukrepi iz 197., 198., 199. in 114. člena ZDR-1). Večje tveganje za izgubo delavčeve zaposlitve je namreč le navidezno, saj bo delavec prav zaradi večje fleksibilnosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi bolj zaposljiv pri drugih delodajalcih, tudi če se prvotni delodajalec odloči, da delovno razmerje z njim prekine. Prav tako je pričakovati več prehodov starejših brezposelnih (55+) v zaposlitev.
Dodatno vlada v mnenju še navaja, da pogodbe o zaposlitvi tudi niso odpovedane oziroma ne prenehajo po samem zakonu, ampak se morajo za odpoved odločiti delodajalci sami. Podobno tudi delavci, ki jim je bila po novem tretjem odstavku 89. člena ZDR-1 (primerjalnik) pogodba o zaposlitvi odpovedana, niso prisilno upokojeni, temveč imajo izbiro, da ostanejo na trgu dela ali pa da postanejo prejemniki pokojnine. V primeru, da se odločijo ostati na trgu dela, jim gredo tudi vse s tem povezane pravice kot sicer v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bistveno enaka ureditev možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bila sprejeta tudi za javne uslužbence in sicer v 22. členu ZIUPOPDVE.
Za neutemeljenega vlada ocenjuje tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov ZIUPOPDVE.
Vir: MDDSZ, 1. februar 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
