To bo deveto v nizu pandemičnih virtualnih zasedanj voditeljev članic EU, namenjenih usklajevanju v boju proti covidu-19. Lani jih je bilo osem, to bo prvo letos. Začelo se bo zvečer, pisnih sklepov ne bo.
Zasedanje, ki se ga bo udeležil tudi premier Janez Janša, bo osredotočeno na nevarnost novih sevov virusa, pridobivanje cepiv in potek cepljenja ter potrdilo o cepljenju. Voditelji bodo izmenjali najboljše prakse in ukrepe ter razpravljali o pričakovanjih glede razvoja pandemije v prihodnjih tednih.
Krepitev osveščenosti o resnosti pojava mutacij virusa
Dan pred virtualnim zasedanjem so v Bruslju izrecno opozorili na to, da je treba okrepiti osveščenost o resnosti pojava novih sevov virusa. Za zdaj so zabeležili britanski, južnoafriški in brazilski sev, ki zavirajo napredek v boju s pandemijo.
"Stopnje okuženosti po Evropi in pojav novih, bolj nalezljivih sevov virusa terjajo skrajno previdnost," je v pismu voditeljem pred zasedanjem opozoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, da je proces cepljenja sicer spodbuden, a da mora biti unija še naprej izjemno pozorna na razvoj pandemije.
Evropska komisija je zaradi zaskrbljujočih mutacij virusa v torek članice pozvala k nadgradnji strategij za testiranje. Članice naj nujno okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Sedaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa ali pojava novih mutacij, poudarjajo v Bruslju.
Pospešitev cepljenja je absolutna prioriteta
Zaradi novih sevov virusa se vrstijo pozivi k pospešitvi cepljenja, kar je po Michelovih besedah "absolutna prioriteta". Komisija je v torek predlagala dva konkretna cilja: članice EU naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih, do marca pa naj cepijo najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev. Ta cilja sta po prepričanju komisije izvedljiva.
Na pozive h konkretnejši opredelitvi časovnega okvira "do poletja" je podpredsednik komisije za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas v torek podal zanimivo pojasnilo: "Poletje se začne 1. junija in konča 31. avgusta. To je preprosto." Sicer pa je nakazal, da se uresničitev cilja pričakuje v tem obdobju.
Da bi zagotovili verodostojen pregled poteka cepljenja v uniji, so v komisiji članice že večkrat pozvali, naj najmanj dvakrat na teden Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sporočajo, koliko cepiva so dobile in koliko ljudi so cepile. Ob tem poudarjajo, da je nujno odpraviti vrzel med dobavljenimi cepivi in cepljenimi osebami.
Potrdilo o cepljenju in svarila pred diskriminacijo
Več je cepljenih, bolj se razvnema polemika o potrdilih o cepljenju, ki odpira občutljivi vprašanji, ali naj bo cepljenje obvezno in katere pravice naj ta potrdila zagotavljajo. Evropska komisija je v torek pozvala, naj EU dogovor o skupnem pristopu doseže do konca meseca.
Razpravo je spodbudila pobuda grškega premierja Kiriakosa Micotakisa za uvedbo potrdila o cepljenju, ki bi omogočilo potovanja in s tem spodbudilo turizem. Ob tem je bilo takoj slišati opozorila, da je ta ideja potencialno izjemno toksična in prezgodnja, saj sedaj vsi niti nimajo možnosti, da se cepijo, tako da bi bila to očitna diskriminacija.
V Bruslju v povezavi s tem opozarjajo tudi, da trenutno še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus ali ne. Izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla je minuli teden dejal, da zanesljivih podatkov o tem še ni in da je več jasnosti pričakovati februarja.
V komisiji vseskozi ponavljajo, da je potrdilo o cepljenju z zdravstvenega vidika povsem običajno in tudi nujno. Ne nazadnje je treba cepljenje ustrezno zabeležiti za pravočasno zagotovitev drugega odmerka cepiva in za spremljanje morebitnih stranskih učinkov. Pred uporabo potrdila v druge namene pa da bo treba najprej cepiti več ljudi in opraviti politično razpravo.
Solidarnost z Zahodnim Balkanom ter vzhodnimi in južnimi sosedami
Vse bolj pereče je tudi vprašanje solidarnosti s tretjimi državami, ki jo vseskozi obljubljajo v Bruslju, medtem ko so članice v tej začetni fazi še zelo zadržane. Michel je v pismu voditeljem opozoril, da morajo biti cepiva globalno javno dobro.
Komisija je predlagala vzpostavitev mehanizma, ki bi omogočil delitev rezerviranih 2,3 milijarde odmerkov cepiv s partnerskimi državami s poudarkom na Zahodnem Balkanu, vzhodnih in južnih sosedah ter Afriki. Ob tem je države na Zahodnem Balkanu pozvala k "še nekaj tednom strateškega potrpljenja". Cilj EU je, da zagotovi cepiva za vse zdravstvene delavce v regiji.
O Navalnem v ponedeljek zunanji ministri EU
Michel naj bi uvodoma na zasedanju obsodil aretacijo ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega ob vrnitvi v domovino, a bolj poglobljeno naj bi o tem v ponedeljek razpravljali zunanji ministri EU.
Bruselj, 20. januarja (STA)
Bruselj, 20. januarja (STA) - Vrh EU o nevarnosti novih sevov virusa in nujnosti pospešitve cepljenja (ozadje)
Bruselj, 20. januarja (STA) - Voditelji članic EU bodo v četrtek na prvem letošnjem virtualnem zasedanju nadaljevali usklajevanje v boju proti pandemiji novega koronavirusa ob vse glasnejših opozorilih, da pojav novih sevov virusa terja skrajno previdnost in pospešitev cepljenja. Več je cepljenih, bolj se razvnema tudi polemika o potrdilih o cepljenju.
To bo deveto v nizu pandemičnih virtualnih zasedanj voditeljev članic EU, namenjenih usklajevanju v boju proti covidu-19. Lani jih je bilo osem, to bo prvo letos. Začelo se bo zvečer, pisnih sklepov ne bo.
Zasedanje, ki se ga bo udeležil tudi premier Janez Janša, bo osredotočeno na nevarnost novih sevov virusa, pridobivanje cepiv in potek cepljenja ter potrdilo o cepljenju. Voditelji bodo izmenjali najboljše prakse in ukrepe ter razpravljali o pričakovanjih glede razvoja pandemije v prihodnjih tednih.
Krepitev osveščenosti o resnosti pojava mutacij virusa
Dan pred virtualnim zasedanjem so v Bruslju izrecno opozorili na to, da je treba okrepiti osveščenost o resnosti pojava novih sevov virusa. Za zdaj so zabeležili britanski, južnoafriški in brazilski sev, ki zavirajo napredek v boju s pandemijo.
"Stopnje okuženosti po Evropi in pojav novih, bolj nalezljivih sevov virusa terjajo skrajno previdnost," je v pismu voditeljem pred zasedanjem opozoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, da je proces cepljenja sicer spodbuden, a da mora biti unija še naprej izjemno pozorna na razvoj pandemije.
Evropska komisija je zaradi zaskrbljujočih mutacij virusa v torek članice pozvala k nadgradnji strategij za testiranje. Članice naj nujno okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Sedaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa ali pojava novih mutacij, poudarjajo v Bruslju.
Pospešitev cepljenja je absolutna prioriteta
Zaradi novih sevov virusa se vrstijo pozivi k pospešitvi cepljenja, kar je po Michelovih besedah "absolutna prioriteta". Komisija je v torek predlagala dva konkretna cilja: članice EU naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih, do marca pa naj cepijo najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev. Ta cilja sta po prepričanju komisije izvedljiva.
Na pozive h konkretnejši opredelitvi časovnega okvira "do poletja" je podpredsednik komisije za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas v torek podal zanimivo pojasnilo: "Poletje se začne 1. junija in konča 31. avgusta. To je preprosto." Sicer pa je nakazal, da se uresničitev cilja pričakuje v tem obdobju.
Da bi zagotovili verodostojen pregled poteka cepljenja v uniji, so v komisiji članice že večkrat pozvali, naj najmanj dvakrat na teden Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sporočajo, koliko cepiva so dobile in koliko ljudi so cepile. Ob tem poudarjajo, da je nujno odpraviti vrzel med dobavljenimi cepivi in cepljenimi osebami.
Potrdilo o cepljenju in svarila pred diskriminacijo
Več je cepljenih, bolj se razvnema polemika o potrdilih o cepljenju, ki odpira občutljivi vprašanji, ali naj bo cepljenje obvezno in katere pravice naj ta potrdila zagotavljajo. Evropska komisija je v torek pozvala, naj EU dogovor o skupnem pristopu doseže do konca meseca.
Razpravo je spodbudila pobuda grškega premierja Kiriakosa Micotakisa za uvedbo potrdila o cepljenju, ki bi omogočilo potovanja in s tem spodbudilo turizem. Ob tem je bilo takoj slišati opozorila, da je ta ideja potencialno izjemno toksična in prezgodnja, saj sedaj vsi niti nimajo možnosti, da se cepijo, tako da bi bila to očitna diskriminacija.
V Bruslju v povezavi s tem opozarjajo tudi, da trenutno še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus ali ne. Izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla je minuli teden dejal, da zanesljivih podatkov o tem še ni in da je več jasnosti pričakovati februarja.
V komisiji vseskozi ponavljajo, da je potrdilo o cepljenju z zdravstvenega vidika povsem običajno in tudi nujno. Ne nazadnje je treba cepljenje ustrezno zabeležiti za pravočasno zagotovitev drugega odmerka cepiva in za spremljanje morebitnih stranskih učinkov. Pred uporabo potrdila v druge namene pa da bo treba najprej cepiti več ljudi in opraviti politično razpravo.
Solidarnost z Zahodnim Balkanom ter vzhodnimi in južnimi sosedami
Vse bolj pereče je tudi vprašanje solidarnosti s tretjimi državami, ki jo vseskozi obljubljajo v Bruslju, medtem ko so članice v tej začetni fazi še zelo zadržane. Michel je v pismu voditeljem opozoril, da morajo biti cepiva globalno javno dobro.
Komisija je predlagala vzpostavitev mehanizma, ki bi omogočil delitev rezerviranih 2,3 milijarde odmerkov cepiv s partnerskimi državami s poudarkom na Zahodnem Balkanu, vzhodnih in južnih sosedah ter Afriki. Ob tem je države na Zahodnem Balkanu pozvala k "še nekaj tednom strateškega potrpljenja". Cilj EU je, da zagotovi cepiva za vse zdravstvene delavce v regiji.
O Navalnem v ponedeljek zunanji ministri EU
Michel naj bi uvodoma na zasedanju obsodil aretacijo ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega ob vrnitvi v domovino, a bolj poglobljeno naj bi o tem v ponedeljek razpravljali zunanji ministri EU.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
