c S
Spremembe pri vložitvi pritožbe zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo v prekrškovnem postopku 21.01.2021 14. januarja je bila v Uradnem listu objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, številka U-I-304/20-9, s katero je US ugotovilo neustavnost drugega odstavka 66. člena > Zakona o prekrških (ZP-1) in odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi: »če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 evrov«.

Ustavno sodišče je v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo dalo možnost vložitev pritožbe v skladu z novo ureditvijo pritožbe, in sicer na sledeči način:

  • Zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena in je bila zoper odločitev pravočasno vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe, o kateri Ustavno sodišče do dneva objave te odločbe v Uradnem listu RS še ni odločilo, je dovoljena pritožba iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki jo lahko vlagatelj ustavne pritožbe vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS. Pritožnik mora v pritožbi izkazati, da je zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo pravočasno vložil na Ustavno sodišče ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe.
  • Zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena in se rok za vložitev ustavne pritožbe še ni iztekel do dneva objave te odločbe v Uradnem listu RS, je dovoljena pritožba iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki jo lahko vlagatelj zahteve za sodno varstvo vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS.

Navedeno pomeni, da je dopustno pritožbo zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo vložiti do vključno 28. februarja 2021 do 23.59 ure.

Ministrstvo za pravosodje sicer v letošnjem letu načrtuje pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o prekrških, ki bodo ustrezno naslovila tudi ureditev pritožbe zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo.


Ustavno sodišče je na svoji strani povzelo odločbo Up-991/17, U-I-304/20:


Pritožnica je zatrjevala, da ji je okrajno sodišče pri odločanju o njeni zahtevi za sodno varstvo kršilo pravico iz 22. člena Ustave. V postopku odločanja o utemeljenosti ustavne pritožbe je Ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških. Zastavil se je namreč dvom o tem, ali je zakonska ureditev, ki v večini hitrih postopkov o prekršku ne omogoča, da bi vlagatelj zahteve za sodno varstvo znotraj sistema sodišč lahko zahteval odpravo kršitev, ki jih je v postopku odločanja storilo sodišče prve stopnje, v skladu s človekovimi pravicami iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

Ustavno sodišče je v tej odločbi odstopilo od stališča iz odločbe št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007, da izključitev nadaljnje pritožbe zoper odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo ne pomeni posega v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Poudarilo je, da je bil z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07) dostop do Ustavnega sodišča v prekrškovnih zadevah zelo omejen. Kljub temu se Ustavno sodišče še sooča s primeri, ko do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pride pri odločanju sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Pri tem je upoštevalo tudi naravo prekrškovnega prava kot dela kaznovalnega prava.

Tako kot pri kaznivih dejanjih tudi odločanje o prekrških temelji na “obtožbi”, ki lahko znatno poseže v posameznikov položaj in njegove pravice. Pri tem ustavna pritožba po svoji naravi ni nadomestilo za pravna sredstva pred rednimi sodišči, saj temelji na načelu subsidiarnosti. V skladu z načeli pravne države je, da sta preizkus kršitev in njihova odprava v prvi vrsti prepuščena rednim sodiščem. Pri presoji dopustnosti posega v pravico do pravnega sredstva pa je ugotovilo, da merila, ki jih je zakonodajalec izbral za dopustnost pritožbe zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo, ne odražajo ustrezno v vseh primerih teže posega državnega organa v sfero storilca prekrška. Zgolj bojazen morebitnega neupravičenega uveljavljanja pravic pa tudi ne more utemeljiti posega v pravico iz 25. člena Ustave.

Ustavno sodišče je poleg ugotovitve protiustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških določilo tudi način izvršitve odločbe tako, da je vzpostavilo enakost med vsemi vlagatelji zahtev za sodno varstvo v hitrem prekrškovnem postopku. Poleg tega je Ustavno sodišče poseben način izvršitve svoje odločbe določilo (1) za primere, ko je bila zoper odločbo prekrškovnega sodišča vložena ustavna pritožba, o kateri Ustavno sodišče do dne objave te odločbe še ni odločilo, ter za (2) primere, ko je okrajno sodišče o zahtevi za sodno varstvo že odločilo, rok za vložitev ustavne pritožbe pa do dneva objave te odločbe še ni potekel.

Vir: Ministrstvo za pravosodje (19. januar) in Ustavno sodišče (15. januar)



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.