c S
Pojasnila v zvezi z vprašanji glede kriznega dodatka po PKP7 14.01.2021 Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v prvem odstavku 85. člena določa, da vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

1. Vštevanje poslovne uspešnosti v plačo

Pri opredelitvi višine zadnje plače je treba izhajati iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Upoštevaje navedeno se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost), in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

2. Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, menimo, da je krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja,  najkasneje 18. januarja 2021.

3. Podjetje zaradi likvidnostnih težav plače za december ne bo izplačalo v januarju. Ali mora kljub temu izplačati krizni dodatek?

V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej 18. januarja), preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka.

4. Podjetje zaradi likvidnostnih težav zamuja z izplačilom plač. Plačo za december bo predvidoma izplačalo konec februarja. Kdaj nastane obveznost izplačila kriznega dodatka?

Odgovor kot pri prejšnjem vprašanju.

5. Kaj če bo izplačilo plače v marcu? Delodajalec lahko izjavo za vračilo vloži najkasneje do konca februarja?

Z vidika splošne delovnopravne ureditve velja odgovor kot pri 3. in 4. vprašanju.

6. Delodajalci so del plače za poslovno uspešnost izplačevali v praksi ločeno od obračuna plače. Ali se torej tudi v teh primerih celotno izplačilo prišteje novembrski plači za ugotavljanje limita? Npr. plača za november je bila izplačana 5.12., del plače za poslovno uspešnost pa 10.12.?

Kot smo že pojasnili v odgovoru na vprašanje glede upoštevanja poslovne uspešnosti, je pri opredelitvi višine zadnje plače treba izhajati iz drugega odstavka 126. člena ZDR-1, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

V okvir zadnje izplačane mesečne plače se tako štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost), in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani. Tako je tudi v primeru izplačila poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače.

7. Bistvo izplačila kriznega dodatka je pomagati zaposlenim s plačami, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Po pojasnilih Fursa je zadnja izplačana plača za november 2020. Ta se je izplačala v decembru 2020, ko se je večini zaposlenim izplačalo tudi božičnice/poslovno uspešnost in so posledično ravno pri plači za november zaposleni prejeli več, kot sicer, zaradi česar njihova zadnja izplačana plača presega 2 x min. plače. Po vaših pojasnilih, napisanih po ZDR-1, je plača sestavljena iz siceršnje plače in plačila za poslovno uspešnost, če je ta določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ali to pomeni, da do kriznega dodatka niso upravičeni tisti, ki so zaradi božičnic presegli izplačilo v višini dvakratne minimalne plače?

Pri opredelitvi višine zadnje izplačane mesečne plače je treba upoštevati elemente plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, dodatek, plačilo za poslovno uspešnost).

8. Ali plačilo poslovne uspešnosti, ki je določeno s splošnim aktom (in ne s KP ali POZ) ni del plače? In so posledično slednji zaposleni v boljšem položaju pri izplačilu kriznega dodatka?

V skladu z 9. členom ZDR-1 se delovnopravna upravičenja v določenih primerih lahko določijo tudi s splošnim aktom delodajalca. V primeru, ko je poslovna uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca velja enako pravilo glede upoštevanja tega prejemka, kot sestavnega dela plače.

9. Bo moral FURS spremeniti stališče in se za izplačilo kriznega dodatka ne bo upoštevalo izplačilo poslovne uspešnosti/božičnice?

Upoštevati je treba elemente plače po drugem odstavku 126. člena ZDR-1.

10. Enega od delodajalcev iz druge članice EU, ki zaposluje delavce v RS, ki delajo in živijo tukaj ter tukaj tudi plačujejo vse davke in prispevke iz naslova zaposlitve, zanima:

  • ali tudi zanj velja obveznost izplačila kriznega dodatka zaposlenim v Sloveniji,
  • ali bo tudi on (kot tuj delodajalec) upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka,
  • ali je slučajno  dolžan izplačati krizni dodatek, četudi ga ne bo dobil povrnjenega s strani države?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena ZDR-1) in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja iz naslova ZDR-1, menimo, da glede na ureditev kriznega dodatka v 85. členu ZIUPOPDVE, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem.

Glede na navedeno in upoštevaje 85. člen ZIUPOPDVE je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka v skladu s 85. členom ZIUPOPDVE.

11. Kako se v primerih delavcev, ki  delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ko imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) upošteva limit 2x MP. Kaj se upošteva pri izračunu limita?

V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov se pri izračunu limita upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

12. Skladno s PKP7 moramo za mesec december 2020 izplačat krizni dodatek zaposlenim, katerim mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače. Tisti, ki so zaposleni za polovični delovni čas prejmejo polovični znesek? Kaj pa tisti, ki imajo subvencioniran delovni čas?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

13. Gospod sprašuje ali je kot delavec, ki je bil napoten na čakanje in čigar zadnja izplačana mesečna plača ne presega dveh minimalnih plač tudi upravičen do kriznega dodatka 200€, ki je vključen v PKP7?

Kako se pa pri dodelitvi kriznega dodatka obravnavajo osebe, ki so zaposlene za polovični delovni čas? Ali dobijo polovico dodatka? Ali je pri njih meja za izplačilo (višina zadnje plače) enaka kot pri polno zaposlenih osebah, ali je v tem primeru proporcionalno nižja? 

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) ureja krizni dodatek v 85. členu.

V skladu s to določbo pripada krizni dodatek v višini 200 eurov zaposlenemu, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (2x 940,58, to je 1.881,16 eur). Če delavec ni delal cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka.

Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas).

Ob tem naj dodamo, da se zgornji limit dvakratnika minimalne plače v primeru delavca, ki dela krajši delovni čas (t. i. navadni part time) upošteva sorazmerno (npr. če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, se upošteva polovica zgornjega limita dvakratnika minimalne plače, torej minimalna plača).

14. Npr. delavci so pri izplačilu za november imeli izplačana nadomestila plače, lahko za del meseca, lahko za cel mesec.

Ali se v limit upošteva izplačano nadomestilo plače?

Kaj pa v primeru, če je bila delavka v novembru še na porodniški – delodajalec v tem primeru nima podatka o izplačanem nadomestilu?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačana nadomestila plače.

Menimo, da je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.

15. Sprašujejo tudi za primere na novo zaposlenih v decembru, torej ni podatka za plačo november. Kaj se upošteva pri kriteriju za upravičenost do kriznega dodatka?

V tem primeru je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.

16. Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tudi delodajalec napoti na začasno delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?

Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca kot ga določa 210. člen ZDR-1, menimo, da delavec v tem primeru ni upravičen do kriznega dodatka.

17. Še konkretnejša vprašanja:

a) Iz pojasnila FURS je razvidno, da gre v osnovo za izplačilo (ugotavljanje ali je delavec upravičen do izplačila) Redno delo (prisotnost na delu), stalnost, delavna doba, delovna uspešnost, dodatki za nočno, nedeljsko, praznično delo, poslovna uspešnost (BOŽIČNICA), (ZDR 126, 127 in 128). Ne gredo pa nadomestila v breme podjetja in v breme tretjih (LD, PR, BOL, REF, …).

Kot že pojasnjeno menimo, da je pri opredelitvi višine zadnje plače treba izhajati iz drugega odstavka 126. člena ZDR-1, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

Menimo, da je treba v izračun limita upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač.

  • Kako in ali se sploh zaposlenemu, ki v mesecu novembru ni bil prisoten na delu, je pa v delovnem razmerju, izplača krizni dodatek in kako se ugotavlja upravičenost. Denimo zaposleni je bil ves mesec november na BOL in LD.

Menimo, da je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

  • Ali se poslovna uspešnost upošteva v osnovo izračuna, ali delavcu Krizni dodatek pripada, v kolikor je bila izplačana ločeno za november, v decembru? (Verjetno je potrebno za osnovo (2kratnik minimalne plače) upoštevati le 1/12 zneska poslovne uspešnosti, saj se le ta izplačuje za obdobje enega leta?)

 Že pojasnjeno zgoraj.

  • Ali se poslovna uspešnost upošteva, če je bila izplačana v decembru, za KNJ mesec december?

Že pojasnjeno zgoraj.

  • Kaj je z zaposlenimi, ki so bili novembra zaposleni pri drugem delodajalcu, mi pa zadnje izplačane plače pri tem delodajalcu ne poznamo?

Menimo, da bi bilo primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu.

  • Kaj je z zaposlenim, ki se je v decembru prvič zaposlil in nima dogodka za november?

V tem primeru je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.

b) Ali se v osnovo upošteva nadurno delo in kako, ker ima v tem primeru zaposleni dodatne ure. Denimo zaposleni je imel 168 ur rednega dela, dodatke in delavno uspešnost v novembru in je dobil izplačano 1.850 BTO. Poleg tega je imel 10 nadur, v skupnem znesku 100 BTO. V skupnem znesku 2x minimalne plače preseže, na uro ne preseže.

Upoštevaje elemente plače po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je treba upoštevati tudi dodatke (torej tudi dodatek za nadurno delo).

Vir: Ministrstvo za finance, 8. januar 2021


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.