1. Pooblastila podjetij iz ZK za carinski postopek 42
Vprašanje gospodarskega subjekta: Slovensko podjetje ima določena pooblastila za davčno zastopanje v okviru postopka 42 od britanskih podjetij, ki veljajo še v leto 2021. Zanima jih, ali jih morajo uradno preklicati z 31. 12. 2020 ali bodo kot taka zaradi izstopa ZK iz EU prenehala veljati.
Odgovor FURS: Davčna zastopanja (pooblastila) za postopek 42 davčnih zavezancev iz Združenega Kraljestva po koncu prehodnega obdobja (tj. po 31. 12. 2020) ne bodo več veljavna. Zaradi neizpolnjevanja pogojev po 3(2) člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 v povezavi s 50(2) členom ZDDV-1 bodo tovrstna pooblastila avtomatično prenehala veljati.
Uvoznik iz ZK se bo moral za izvajanje carinskega postopka 42 po 1. 1. 2021 pred tem identificirati za namene DDV in imenovati davčnega zastopnika, ki bo za njegov račun izpolnjeval predpisane obveznosti iz naslova DDV.Pri tem je potrebno upoštevati, da gre v tem primeru za novo davčno zastopanje in da imenovanje davčnega zastopnika za davčnega zavezanca iz tretje države ni enako davčnemu zastopanju za postopek 42/63 za davčnega zavezanca iz druge države članice.
2. Registracija in identifikacija gospodarskega subjekta (EORI)
Vprašanje gospodarskega subjekta: Kateri gospodarski subjekt potrebuje EORI številko in kako jo pridobi.
Odgovor FURS: Vsak gospodarski subjekt, ki želi vlagati carinske deklaracije oz. izvajati carinske formalnosti, si mora predhodno pri pristojnem organu pridobiti številko EORI. Ob koncu prehodnega obdobja številke EORI, izdane v ZK, v EU ne bodo več veljavne.
Gospodarskim subjektom, ki so ustanovljeni v Sloveniji in slovenskim fizičnim osebam, ni potrebno vlagati nobenih zahtevkov za pridobitev EORI številke. Številka EORI je za gospodarske subjekte enaka veljavni davčni številki s predpono SI, za fizične osebe je enaka veljavni davčni številki s predpono SI in na koncu s črko O.
3. Proforma račun in konsignacija v ZKVprašanje gospodarskega subjekta: Ali lahko gospodarski subjekt za blago, ki se bo pošiljalo v ZK po 1. 1. 2021, uporabi proforma račun, ter uporaba konsignacijskega skladišča.
Odgovor FURS: Za blago, ki se bo pošiljalo v ZK po 1. 1. 2021, bo potrebno izvesti izvozne carinske formalnosti. Carinski deklaraciji se mora med drugim predložiti ustrezen komercialni dokument, ki je lahko tudi proforma račun. Carinska zakonodaja ne pozna izraza konsignacijsko skladišče, takšno blago bo lahko v ZK vneseno v carinsko skladišče ali dano v kakšen drug carinski postopek (npr. sprostitev blaga v prost promet).
4. Izdaja dokazil o poreklu blaga
Vprašanje gospodarskega subjekta: Ali se za odpreme v GB po 1. 1. 2021 predvideva izdaja dokazil o poreklu in če da, katerih.
Odgovor FURS: Za dokazovanje preferencialnega porekla se v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom uporabljata vedenje uvoznika in navedba o poreklu. Besedilo navedbe o poreklu je v Prilogi ORIG-4 poglavja 2 iz Naslova I prvega razdelka drugega dela sporazuma. Navedbo o poreklu sestavi izvoznik sam na računu ali na katerem koli drugem dokumentu, ki dovolj podrobno opisuje izdelke s poreklom, da jih je mogoče prepoznati. Carinski organi ne izdajajo dokazil o poreklu.
V navedbi o poreklu je treba navesti referenčno številko izvoznika, s katero je identificiran izvoznik. Za izvoznike iz EU je to številka, ki je dodeljena v skladu z zakoni in drugimi predpisi EU, kar pomeni, da se v EU uporablja sistem REX (izvozniki iz EU navedejo registracijsko številko). Če izvozniku številka ni bila dodeljena, se lahko polje pusti prazno. V primerih, ko preferencialna ureditev, ki se uporablja, ne določa mejne vrednosti, do katere lahko izvoznik, ki ni registrirani izvoznik, izpolni dokument o poreklu, znaša mejna vrednost 6 000 EUR za vsako pošiljko. To pomeni, da v EU lahko sestavi navedbo o poreklu za vsako pošiljko, ki vsebuje izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, kateri koli izvoznik, za pošiljke nad vrednostjo 6 000 EUR pa samo registrirani izvoznik. Izvozniki iz Združenega kraljestva za razliko od EU izvoznikov v navedbi o poreklu navedejo svojo, GB EORI številko in to ne glede na vrednost izdelkov s poreklom v pošiljki, kar pomeni, da mora biti ta številka navedena v vsaki navedbi o poreklu, sestavljeni s strani izvoznikov iz Združenega kraljestva.
Vprašanje gospodarskega subjekta: Ali bo GB vključena v katerokoli od kumulacij porekla oz. bo to pogojeno s sklenitvijo prostotrgovinskih sporazumov z vsemi državami, ki v kumulacijah porekla sodelujejo?
Odgovor FURS: V okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju je med EU in Združenim kraljestvom možna le polna in bilateralna kumulacija. Za vključitev v sistem diagonalne kumulacije v pan-evro-mediteranskem območju bi moralo Združeno kraljestvo pristopiti k PEM Konvenciji in skleniti sporazume s pogodbenicami PEM Konvencije.
6. Odprema blaga za ZK in Irsko
Vprašanje gospodarskega subjekta: Na kamionski odpremi je kombinirano blago za 2 prejemnika, prejemnika v ZK in na Irskem. Ali je mogoče kombinirati blago na tak način tudi po Brexitu?
Odgovor FURS: Tudi po koncu prehodnega obdobja je možno, ob upoštevanju spodaj navedenega, kombinirati prevoz blaga na enem tovornem vozilu za enega prejemnika v Združenem kraljestvu in drugega prejemnika na Irskem/Severnem Irskem. Ponujata se dve možnosti:
- Tranzitna deklaracija T1 (blago za ZK) + dokazilo o unijskem statusu T2L (blago za IE/NI)) ali
- Tranzitna deklaracija T1 (blago za ZK) + tranzitna deklaracija T2 (blago za IE/NI)).
Priporočamo drugo možnost, saj se v tem primeru unijsko blago v okviru skupnega tranzitnega postopka (T2) celotno pot prevaža z enim tranzitnim dokumentom npr. iz Slovenije preko ZK (brez NI) do IE/NI. Če se blago prevaža skupaj pod carinsko oznako, ki se odstrani v ZK, je potrebno pri carinskih organih ZK poskrbeti za namestitev novih plomb.
Za blago je potrebno ob izstopu/vstopu iz Unije vložiti tudi varnostne podatke, ki so potrebni za izvedbo analizo tveganja. Varnostni podatki se lahko vložijo tudi v okviru carinske deklaracije.
7. Odprema blaga na Irsko/Severno Irsko
Vprašanje gospodarskega subjekta: Prejemnik blaga je na Irskem, plačnik (naročnik=kupec) pa je podjetje v ZK. To ostaja intrakomunitarna dobava, kako pa je potrebno zaračunati DDV za takšno blago (z ali brez slovenskega davka).
Odgovor FURS: Za blago, ki se odpremlja prejemniku v Združeno kraljestvo - ZK (brez Severne Irske - NI), morajo biti izvedene izvozne formalnosti. Potem ko je bilo blago prepuščeno v izvoz, je le-to lahko odpremljeno iz Unije v ZK v okviru zunanjega skupnega tranzitnega postopka (T1 v NCTS). V tem primeru bo v vlogi carinskega urada izstopa nastopil carinski urad odhoda tranzitne operacije (npr. v Ljubljani), kjer se izvedejo formalnosti ob izstopu blaga iz carinskega območja Unije.
Kadar pa se blago odpremlja prejemniku na Irsko (IE) ali Severno Irsko (NI), izvozne formalnosti za blago niso potrebne, saj se Severna Irska obravnava kot država članica EU (tj. se obravnava kot del carinskega območja Unije). Če se bo blago za IE/NI prevažalo (kombinirano) preko Združenega kraljestva (brez NI), bo potrebno pri ponovnem vstopu iz ZK na Irsko ali Severno Irsko, dokazovati unijski status tega blaga, in sicer:
- Carinski status unijskega blaga se lahko dokazuje z enim od sredstev iz člena 199 Izvedbene Uredbe, št. 2015/2447. Najpogosteje se uporablja dokazilo v obliki dokumenta T2L. V tem primeru bo potrebno ob vstopu na carinsko območje ZK blago dati v skupni tranzitni postopek (T1) do izstopa in ponovnega vstopa v IE/NI.
- Druga ekvivalentna možnost je, da se unijsko blago da v notranji tranzitni postopek (T2) in se tako giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije in prehaja preko države/ozemlja zunaj carinskega območja Unije, ne da bi pri tem izgubilo svoj status.
Če bo blago dobavljeno na Severno Irsko, se bo štelo, da je opravljena dobava blaga znotraj Unije, in če bodo izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZDDV-1, bo oproščena plačila slovenskega DDV. Pri tem mora imeti davčni zavezanec iz Severne Irske veljavno identifikacijsko številko za DDV s predpono XI. Če bo blago dobavljeno v Združeno kraljestvo, bo šlo za izvozno dobavo (oproščeno plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1), ki bo podvržena carinskemu nadzoru kot zgoraj navedeno.
8. Carinski postopek za pošiljke v Združeno kraljestvo po 1. 1. 2021
Vprašanje gospodarskega subjekta: Ali bo s 1. 1. 2021 sledil carinski postopek za pošiljke v Združeno kraljestvo?
Odgovor FURS: S 1. 1. 2021 bodo gospodarski subjekti iz EU, ki trenutno distribuirajo izdelke v ZK, postali izvozniki. Za iznos blaga iz carinskega območja Unije je potrebno opraviti izvozne formalnosti. To pomeni, da se pri carinskem uradu izvoza vloži izvozna carinska deklaracija in predloži blago. Ker zakonodaja predpisuje, da mora biti pred izstopom iz Unije vložena tudi izstopna skupna deklaracija z varstvenimi in varnostnimi podatki, se lahko namesto nje te podatke zajame že v izvozni carinski deklaraciji.
Navedeno pa ne velja za pošiljke na Severno Irsko, saj se v primeru, da prejemnik razpolaga z veljavno XI številko takšna dobava blaga obravnava po pravilih EU DDV kot dobava blaga znotraj Unije, v zvezi s katero mora podjetje predložiti rekapitulacijsko poročilo (enako kot sedaj, samo da bo podjetje imelo identifikacijsko številko za DDV s predpono XI in ne več s predpono GB).
9. Status izdelkov na konsignaciji pri partnerjih v Združenem kraljestvuVprašanje gospodarskega subjekta: Kakšen status dobijo izdelki, ki so sedaj na konsignaciji pri partnerjih v Združenem kraljestvu? Ali se morajo izdelki na konsignaciji v ZK zafakturirati in tudi ocariniti?
Odgovor FURS:Konsignacijske zaloge v ZK se smatrajo za blago v prostem prometu v ZK, ki se lahko naprej prodaja po območju ZK brez carinskih formalnosti. Z vidika EU se bodo po 1. 1. 2021 štele kot neunijsko blago. Če se bo blago ali del blaga po koncu prehodnega obdobja vrnil nazaj v EU, se uporabijo določbe o vrnjenem blagu iz člena 203 CZU. Blago se lahko uvozi v EU s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev in DDV v obdobju treh let od dobave v ZK. Gospodarski subjekt mora zagotoviti ustrezna dokazila, da je bilo unijsko blago:
− prepeljano v ZK pred koncem prehodnega obdobja ter
− se v nespremenjenem stanju vrača pošiljatelju nazaj v Unijo.
Za dokazila, da je bilo unijsko blago vneseno v ZK pred koncem prehodnega obdobja se lahko ob carinjenju uporabijo potrjena prevozna listina, račun, zakupna pogodba ali drug ustrezen dokument.
Če bo slovenski davčni zavezanec opravil prodajo tega blaga po 1. 1. 2021 na ozemlju ZK, se bodo upoštevala pravila o izdajanju računov, kot so določena v ZK, razen v primeru, da gre za blago na Severnem Irskem.
10. Višina carinskih dajatev za uvoz izdelkov po 1. januarju 2021 iz ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Kako kaže s carinami na oblačila, obutev in ostale tekstilne izdelke?
Odgovor FURS: Evropska Unija (EU) in Združeno kraljestvo (ZK) sta 24. 12. 2020 dosegla dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih in trgovini. Sporazum ureja območje proste trgovine brez carin, pristojbin, dajatev z enakovrednim učinkom ali količinskih omejitev za vse blago po poreklu iz pogodbenic ob pogoju zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev in poštene konkurence. Uvoz vseh izdelkov s poreklom iz Združenega kraljestva v EU (tudi oblačil, obutve in ostalih tekstilnih izdelkov) je prost carin.
11. Uvoz blaga preko Slovenije s postopkom 42Vprašanje gospodarskega subjekta: Ali bo podjetje iz Združenega Kraljestva lahko uvažalo blago preko Slovenije s postopkom 42, če bo imelo sedež v ZK, EU EORI in davčno številko odprto v namembni državi članici, ki ne bo Slovenija, ali bo za koriščenje uvoza s postopkom 42 preko Slovenije potrebno odpreti tudi davčno številko v Sloveniji?
Ali bo za ZK podjetja kakšna druga možnost uvoza po postopku 42 kot odpiranje davčne številke v državi uvoza?
Odgovor FURS: Z iztekom prehodnega obdobja 31. 12. 2020 se bodo uvozniki iz ZK izenačili z uvozniki iz tretjih držav. V skladu s tretjim odstavkom tretjega člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost se mora uvoznik s sedežem v tretji državi, ki želi sproščati blago v Sloveniji po postopku 42:
• registrirati za namene DDV v Sloveniji in
• imenovati davčnega zastopnika, ki bo za njegov račun izpolnjeval predpisane obveznosti iz naslova DDV. Pri tem je potrebno upoštevati, da gre v tem primeru za novo davčno zastopanje in da imenovanje davčnega zastopnika za davčnega zavezanca iz tretje države ni enako davčnemu zastopanju za postopek 42/63 za davčnega zavezanca iz druge države članice.
Alternative glede registracije za namene DDV v Sloveniji ni, ker gre za osebo s sedežem v tretji državi.
12. Pridobitev EORI številkeVprašanje gospodarskega subjekta: Zanima nas, kdaj lahko vložimo za našo stranko iz ZK zahtevek za pridobitev nove EORI številke, glede na to, da je njihova trenutna ZK EORI še veljavna do konca leta? V drugih državah članicah družbe iz ZK že lahko pridobijo novo EORI številko.
Ali velja to tudi v Sloveniji?
Odgovor FURS: Zahtevek za pridobitev nove EORI številke za vašo stranko iz ZK (ne vključuje Severne Irske) z veljavnostjo od 1. januarja 2021 dalje, lahko sedaj vložite tudi v Sloveniji.
13. Uvoz blaga iz ZK ter Irske
Vprašanje gospodarskega subjekta: Iz ZK uvažamo kozmetiko / barve za lase in šampone. Na embalaži je navedeno:
Made in Great Britain
XXXXXXXX, SO41 8JX
HUK Europe, Dublin X, DO4HR90 Ireland
Gospodarski subjekt zanima, ali zapadejo pod nova pravila uvoza, glede na to, da so registrirani tudi na Irskem.
Odgovor FURS: ZK od 1. 1. 2021 ne bo več del carinske unije EU. Zato se bodo za vso blago, ki iz ZK vstopa na carinsko območje Unije ali iz tega carinskega območja izstopa v ZK, uporabljale carinske formalnosti, ki jih zahteva zakonodaja Unije.
V vašem primeru je blago (kozmetika / barve za lase in šampone) vneseno na carinsko območje EU iz ZK, ter bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole ter potencialnih ustreznih dajatev. V primeru, da bi bilo blago vneseno na carinsko območje EU iz Irske (Dublin) se cerinske formalnosti, ki jih zahteva zakonodaja Unije, tudi od 1. 1. 2021 ne uporabljajo, saj bo Irska še vedno del carinskega območja Unije.
Vložitev carinske deklaracije in izvedbo ostalih carinskih formalnosti lahko gospodarski subjekti izvedejo s pomočjo carinskih zastopnikov (špediterjev)
14. Dobava blaga v Združeno kraljestvo
Vprašanje gospodarskega subjekta: Prosimo za informacije glede dokumentacije oz. s postopka, ko naš ZK kupec naroči blago, blago pa pošljemo od nas direktno v Grčijo ali na Dansko (njihovemu kupcu). Blago pa se fakturira našemu kupcu v ZKi.
Ali moramo biti na kaj posebno pozorni glede naših dobav direktno h kupcu v ZK? Veliko Britanijo mislim, da ne bo težav , ali pač moramo biti mogoče še na kaj posebej pozorni ?
Naše podjetje je registriran izvoznik.
Odgovor FURS: V primeru, ki ste ga navedli (kupec s sedežem v Združenem kraljestvu naroči od vas blago, za katerega mu izdate račun, to blago pa vi odpremite iz Slovenije in ga pošljete direktno kupcu v Grčijo ali na Dansko, račun za to blago pa kupcem iz Grčije in Danske izda družba s sedežem v Združenem kraljestvu) velja, da ne glede na izstop Združenega kraljestva iz EU in na konec prehodnega obdobja, lahko le vi sestavite izjavo dobavitelja kupcema iz Grčije in Danske, če ima blago preferencialno poreklo (velja pravilo, da mora dokazilo o poreklu, kar izjava dobavitelja je, spremljati pošiljko; pri tem finančni tok blaga (preprodaje) ni pomemben. Dobavitelj je namreč, ne glede na izdajanje računov, oseba, ki ima nadzor in znanje o statusu porekla izdelkov, ki se dobavijo. Iz navedenega izhaja, da v konkretnem primeru dobavitelj ni družba s sedežem v Združenem kraljestvu.
15. Opravljanje storitev svetovanja za Združeno kraljestvo in obračun DDVVprašanje gospodarskega subjekta: Slovenski ATIPIČNI zavezanec za DDV (ta Slovenec se je za namene DDV registriral samo zaradi izvoza, drugače pa ni zavezanec za DDV) opravlja storitev svetovanja za Združeno Kraljestvo. Storitve - strokovne analize opravlja v Sloveniji, ni mu potrebno fizično iti v Združeno Kraljestvo. Kako je z obračunom DDV-ja od 01.01.2021 dalje?
Do sedaj smo te storitve vpisovali v DDV-O v polje 12 in še RP-O smo naredili.
Odgovor FURS: Odgovor na vaše vprašanje je zajet v že posredovanem pojasnilu, objavljenem tudi na naslednji povezavi, in sicer pod informacijami s področja DDV. Iz navedenega pojasnila izhaja:
Če bo slovenski davčni zavezanec po koncu prehodnega obdobja opravil storitev, katere kraj obdavčitve se po splošnem pravilu iz 25. člena ZDDV-1 določi po prejemniku, davčnemu zavezancu s sedežem, stalno poslovno enoto, stalnim ali običajnim prebivališčem v ZK, o opravljeni storitvi ne bo poročal v rekapitulacijskem poročilu niti je ne bo vpisoval v obračun DDV. Davčnemu zavezancu, ki še ne bo identificiran za namene DDV, se zaradi take storitve ne bo treba identificirati za namene DDV. Navedeno velja tudi, če ima prejemnik sedež, stalno poslovno enoto, stalno ali običajno prebivališče na Severnem Irskem.
16. Določitev praga za prodajo blaga na daljavo
Vprašanje gospodarskega subjekta: Slovenski DDV zavezanec je zaradi pošiljčnih poslov registriran kot DDV zavezanec v Združenem Kraljestvu (VB). Na vseh izdanih računih končnim potrošnikom iz VB obračunava DDV VB pri prodaji blaga preko spleta.
Zanima nas prehod pri pošiljčnih poslih z Združenim Kraljestvom po 01.01.2021: S 01.01.2021 se Združeno Kraljestvo deli na Veliko Britanijo (Škotska, Anglija, Wales) in na Severno Irsko. Za Severno Irsko se bo pri prodaji blaga in pošiljčnih poslih po 01.01.2021 še vedno uporabljala zakonodaja EU, se pravi, pravila, ki veljajo med državami članicami. Zanima nas, ali se bo od 01.01.2021 za Severno Irsko postavil nov prag za prodajo blaga na daljavo in ko ga presežeš šele od takrat dalje obračunavaš DDV Severne Irske, do takrat pa obračunavaš SLO DDV?
Odgovor FURS: V obdobju od 1. 1. 2021 do 1. 7. 2021 za določitev praga za prodajo blaga na daljavo v S Irsko velja prag, kot ga ima trenutno določenega ZK, po 1. 7. 2021 pa se z uvedbo OSS uvajajo nova pravila glede prodaj blaga na daljavo, ki ta prag spreminjajo.
17. Preverjanje veljavnost identifikacijskih številk za namene DDV s predpono XI
Vprašanje gospodarskega subjekta: V vezi z BREXIT in blagovno menjavo s Severno Irsko »Če bo blago dobavljeno na Severno Irsko, se bo štelo, da je opravljena dobava blaga znotraj Unije, in če bodo izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZDDV-1, bo oproščena plačila slovenskega DDV. Pri tem mora imeti davčni zavezanec iz Severne Irske veljavno identifikacijsko številko za DDV s predpono XI.«
Je predvideno, da bo na https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/?locale=sl možnost preverjanja XI davčne številke? Če tega ne bo, kako bomo preverili veljavnost identifikacijske številke za DDV s predpono XI?
Odgovor FURS: Davčni zavezanci bodo lahko preverjali veljavnost identifikacijskih številk za namene DDV severnoirskih davčnih zavezancev preko spletne strani Evropske komisije.
18. Izvoz vzorcev krvi in urina
Vprašanje gospodarskega subjekta: V zvezi z Brexitom in situacijo po 1. 1. 2021 sprašujete, ali boste potrebovali pri pošiljanju bioloških vzorcev krvi ali urina v Združeno kraljestvo kakšne posebne papirje. Zanima vas, ali bo Slovenija potrebovala kakšno izvozno dovoljenje in kako je s pošiljanjem vzorcev v ZDA?
Odgovor FURS: Združeno kraljestvo po koncu prehodnega obdobja (od 1. januarja 2021 naprej) ne bo več del carinske unije EU. Zato se bodo za vso blago, ki se pošilja iz carinskega območja EU v Združeno kraljestvo, uporabljale carinske formalnosti, ki jih zahteva zakonodaja Unije.
Navedeno pomeni, da bo moralo podjetje v primeru pošiljanja bioloških vzorcev v Združeno kraljestvo ali ZDA, za blago vložiti izvozno carinsko deklaracijo in opraviti izvozne formalnosti. Posebno dovoljenje pri izvozu za opisan primer ni predvideno.
19. Registracija gospodarskega subjekta za opravljanje carinskih formalnostiVprašanje gospodarskega subjekta: Iz. Gospodarski subjekt postavlja vprašanje, kako se lahko registrira za opravljanje carinskih formalnosti
Odgovor FURS: Vsak gospodarski subjekt oziroma oseba (fizična in pravna, ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj), ki želi vlagati carinske deklaracije oz. izvajati carinske formalnosti, si mora predhodno pri pristojnem organu pridobiti številko EORI.
Gospodarskim subjektom, ki so ustanovljeni v Sloveniji in slovenskim fizičnim osebam, ni potrebno vlagati nobenih zahtevkov za pridobitev EORI številke. Številka EORI je za gospodarske subjekte enaka veljavni davčni številki s predpono SI, za fizične osebe je enaka veljavni davčni številki s predpono SI in na koncu s črko O.
20. Vstopna skupna deklaracija z varnostnimi podatki
Vprašanje gospodarskega subjekta: Pri poslovanju z ZK, bo potrebno poleg carinske deklaracije zagotoviti podatke o varnosti in varstvu. Gospodarski subjekt sprašuje, kje se lahko dobi podatke o varnosti in varstvu.
Odgovor FURS: Vstopna skupna deklaracija z varnostnimi podatki , ki jo je treba vložiti za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, vsebuje informacije, ki so za vsak zadevni primer ali način prevoza, navedene v tabelah 1 do 5, Priloge 9, dodatka A Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 . Npr: tabela 1 - letalski oz. pomorski prevoz, tabela 3 – cestni prevoz, tabela 4 – železniški prevoz.
21. Uvozu ekoloških proizvodov iz ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt sporoča, da je zastopnik treh blagovnih znamk iz ZK ter, da izdelke distribuira v Slovenijo. Izdelki so iz področja prehranskih dopolnil in kozmetike. Določeni izdelki imajo ekološki certifikat. Sprašuje ali se bo kaj spremenilo od 01.01.2021 dalje.
Odgovor FURS: Pri uvozu ekoloških proizvodov iz ZK mora biti zraven pošiljke tudi certifikat (COI), ki ga pripravijo izvozniki in njihovi nadzorni organi v sistemu TRACES NT. Velja sistem enakovrednosti, ki bo do konca letošnjega leta tudi objavljen v evropski uredbi. Prilagamo tudi obvestilo in link, ki so ga objavili na spletni strani vlade ZK z naslovom Guidance Trading and labelling organic food from 1 January 2021 (https://www.gov.uk/guidance/trading-and-labelling-organic-food-from-1-january-2021#exporting-organic-food-from-gb-to-the-eu), da bi lahko obvestili vašega izvoznika iz ZK.
Exporting organic food from GB to the EU
As the EU has recognised UK control bodies, you can export GB organic food and feed to the EU until 31 December 2021.
From 1 January 2021, all organic goods exported to the EU must have a valid CoI using the EU’s Trade TRACES NT system.
Contact your control body to:
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt postavlja vprašanje o prostotrgovinskem sporazumu, na osnovi katerega bi lahko pri uvozu/izvozu uveljavljali preferenciale?!
Kupec želi, da bi dobavitelj v izjavi dobavitelja navedel tudi Združeno kraljestvo. Poleg tega gospodarskemu subjektu tudi ni popolnoma jasno, katera ISO kratica se bo v carinskih postopkih uporabljala ali UK ali GB?
Odgovor FURS: V izjavi dobavitelja se lahko namesto imen držav uporabijo okrajšave za države. Do vključno 31. 12. 2020 se uporabljajo oznake za države iz Uredbe Komisije (EU) št. 1106/2012, po navedenem datumu pa oznake za države iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1470, ki velja od 1. januarja 2021 (nomenklatura držav in ozemelj za evropsko statistiko o mednarodni trgovini z blagom je v Prilogi I). Za Združeno kraljestvo je v Prilogi I Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1470 navedena oznaka GB, sta pa na strani 11 te uredbe v povezavi z Združenim kraljestvom navedeni še dve oznaki (XI in XU), ki pa vezano na poreklo blaga ne prideta v poštev.
V izjavi dobavitelja se lahko navede, da blago izpolnjuje pravila o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino z Združenim kraljestvom, če so izdelki skladni z določbami poglavja 2 Naslova I iz prvega razdelka drugega dela Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom.
Glede na posebne okoliščine sklepanja sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom je čas med objavo sporazuma in datumom začetka začasne uporabe sporazuma zelo kratek – sporazum je bil dne 31. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu EU L 444, začasno pa se na podlagi vzajemnosti uporablja od 1. 1. 2021 dalje. Zato je malo verjetnosti, da imajo izvozniki iz EU v začetku leta 2021 vse izjave dobavitelja, sestavljene za materiale in izdelke s poreklom iz EU v skladu s pravili o poreklu novega sporazuma (saj ta pravila do zadnjega trenutka niso bila znana), na podlagi katerih bi lahko sestavili dokazila o poreklu za namene preferencialnega izvoza teh materialov in izdelkov iz EU v Združeno kraljestvo. Zato je bila dne 31. 12. 2020 v Uradnem listu EU L 446 objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2254, z dne 29. decembra 2020, o sestavi navedb o poreklu na podlagi izjav dobavitelja za preferencialni izvoz v Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju. Zadevna uredba izvoznikom iz EU v prehodnem obdobju enega leta omogoča, da sestavijo dokazilo o poreklu (navedbo o poreklu) za namene preferencialnega izvoza v Združeno kraljestvo, četudi ne razpolagajo z izjavo dobavitelja v času sestavljanja navedbe o poreklu, pod pogojem, da bodo do konca tega prehodnega obdobja pridobili ustrezno izjavo dobavitelja.
23. Brexit - potrdila o porekluVprašanje gospodarskega subjekta: Carinska stopnja za blago s poreklom iz UK naj bi bila po 01.01.2021 nič. Gospodarski subjekt zanima, kako mora izgledati potrdilo o poreklu blaga.
Odgovor FURS: Za dokazovanje preferencialnega porekla v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani se bosta uporabljala navedba o poreklu in vedenje uvoznika o tem, da ima izdelek poreklo (enako kot to velja za Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko).
Za navedbo o poreklu, ki se bo uporabljala za dokazovanje porekla v okviru zgoraj navedenega sporazuma, velja enako, kot za vsa ostala dokazila o poreklu, ki jih sestavljajo izvozniki sami (in ne carinski organi) – predpisano bo besedilo navedbe o poreklu (jezikovne različice besedila navedbe o poreklu bodo v prilogi k protokolu o poreklu).
24. Obračuna DDV po Brexit-u
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt sporoča, da ima v Sloveniji svoje podjetje s.p., ki je tudi davčni zavezanec. V Angliji ima dobavitelja za svoje artikle, ki jih prodaja v Sloveniji. Od tega dobavitelja naročujejo tedensko.
Do sedaj je gospodarski subjekt delal samoobdavčitev. Cene pošiljk se gibljejo v povprečju nad 100€. V večji meri je pakete dostavljal DHL. Kako je sedaj po brexitu? Predvsem kar se tiče obračuna DDV.
Ogovor FURS: Z vidika izvajanja carinskih postopkov se Združeno kraljestvo (ZK) šteje kot tretja država, kar pomeni, da bo potrebno za blago, ki prihaja iz območja ZK, izvesti carinske formalnosti. Glede na dogovor med EU in ZK velja, da za izdelke, ki prihajajo iz ZK in so po poreklu iz ZK, ne bo carinskih dajatev. Če bo vrednost pošiljke nad 22 EUR bo potrebno ob uvozu obračunati DDV. V primeru, da bo blago poslano po pošti oz. po ponudniku hitrih poštnih storitev (npr. DHL), bo ta oseba za vaš račun izvedla uvozne carinske formalnosti. Več informacij o carinjenju spletni pošiljk najdete na: https://www.fu.gov.si/carina/podrocja/postni_promet/
Z vidika davčne obravnave razumemo, da pridobitev blaga ne bo opravljena iz Severne Irske. Pridobitev blaga iz ZK se po 1. 1. 2021 obravnava kot uvoz. Več informacij o dobavah blaga in storitev v/iz ZK je objavljenih na spletni strani FURS v dokumentu: Obdavčitev z DDV dobav blaga in storitev. Podrobnejša navodila glede obračunavanja in plačevanja DDV od uvoza pa so objavljena na spletni strani FURS: Navodila o formalnostih vezanih na plačevanje uvoznega DDV.
Dodatne informacije glede izstopa ZK iz EU so objavljene na spletni strani FURS: Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije.
25. Razlika v slovenskem prevodu izjave oz. navedbe o poreklu v sporazumu med EU in ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Pri branju '' Sporazuma EU – ZK …. '', je gospodarski subjekt opazil razliko v slovenskem prevodu izjave oz. navedbe o poreklu.
Gospodarski subjekt zanima ( zaradi dajanja pravilnih pojasnil izvoznikom) , ali lahko pišejo SLO tekst navedbe, kot do sedaj ( seveda z navedbo ustrezne REX številke > 6000 € ) , ali morajo upoštevati tekst, ki je objavljen v slovenskem prevodu ''Sporazuma EU-ZK '', ki je nekoliko drugačen.
Ogovor FURS: Angleško besedilo navedbe o poreklu, ki se uporablja za dokazovanje porekla na podlagi sporazuma EU-ZK (»The exporter of the products covered by this document (Exporter Reference No ... (2)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ... (3) preferential origin«) je enako kot v drugih sporazumih, npr. Regionalni konvenciji, razlika je samo v tem, da se v izjavo o poreklu, sestavljeno na podlagi Regionalne konvencije vpiše številka pooblastila pooblaščenega izvoznika (»customs authorization No ... »). Slovenski prevod je napačen. Svetujemo, da uporabite angleško različico navedbe o poreklu za izvoz v Združeno kraljestvo.
V uradnem listu EU L 445, z dne 31. 12. 2020, je bil objavljen Sklep Komisije (Euratom) 2020/2255 o sklenitvi, s strani Evropske Komisije, in začasni uporabi Sporazuma med vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o sodelovanju na področju varne in miroljubne uporabe jedrske energije ter o sklenitvi, s strani Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, in začasni uporabi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani. V členu 1(3) tega sklepa je namreč navedeno, da bodo različice sporazumov v različnih jezikih predmet dokončnega pravno-jezikovnega pregleda. Jezikovne različice, pripravljene v pravno-jezikovnem pregledu, se bodo z izmenjavo diplomatskih not z Združenim kraljestvom štele za izvirne in dokončne. Izvirna in dokončna besedila bodo nadomestila podpisane različice Sporazuma z veljavnostjo od začetka (ab initio). Navedeno pomeni, da bo tudi slovenska različica sporazuma predmet pregleda, po pregledu bo slovenska različica postala izvirna in dokončna, ta različica pa se bo uporabljala od začetka uporabe sporazuma. Z drugimi besedami to tudi pomeni, da bo slovenska različica navedbe o poreklu spremenjena.
26. Uvoz krme iz Združenega kraljestva
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt že leta uvaža krmo za živali iz ZK sedaj ga zanima, kje lahko dobim kakšne informacije, kaj je sedaj potrebno narediti pri uvozu?
Odgovor FURS: Nakup krme v Združenem kraljestvu se s carinskega vidika po 1. 1. 2021 šteje kot nakup blaga v tretji državi, kar pomeni, da je potrebno ob prihodu blaga izvesti uvozne carinske formalnosti ter upoštevati morebitne prepovedi in omejitve, ki so predvidene za določene vrste blaga. Uvoz pošiljk krme je predmet nadzora Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Finančne uprave Republike Slovenije. Sami postopki pri uvozu pošiljk krme se razlikujejo glede na poreklo krme in tveganja, ki ga posamezna krma lahko predstavlja.
Uvoznik krme, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, mora pred pričetkom izvajanja dejavnosti priglasiti dejavnost uvoza krme pri UVHVVR. Več informacij glede uvoza krme in postopka registracije imate na voljo na spletni strani UVHVVR. Za pomoč glede izvedbe carinskega postopka za krmo (vložitev carinske deklaracije in izvedba uvoznih carinskih formalnosti pri carinjenju) se lahko obrnete na podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem v carinskih zadevah (špedicije).
Vabimo vas tudi k obisku naše spletne strani:
https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/izstop_zdruzenega_kraljestva_iz_evropske_unije_brexit/
27. DrawbackVprašanje gospodarskega subjekta: Smo podjetje, ki repromaterial nabavljamo v tretjih državah (Srbija, BiH, Kitajska) v Sloveniji pa naredimo končni izdelek, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev EU preferencialnega porekla, na podlagi kriterijev iz Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in ZK. Ali moramo za uporabljeni repromaterial iz tretjih držav plačati carino, da bi za naš končni izdelek, ki ga izvažamo v ZK lahko izdali potrdilo o poreklu (navedbo izvoznika o poreklu)?
Ogovor FURS: V okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom je zaenkrat dovoljeno povračilo ali izvzetje od carin za materiale brez porekla, ki so se uporabili pri izdelavi izdelkov s poreklom, za katere je dan zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo. Navedeno pomeni, da se lahko za materiale brez porekla (materiali, ki nimajo porekla iz Združenega kraljestva ali EU), uvožene iz vseh držav, zahteva povračilo ali odpust carin, če so bili iz teh materialov brez porekla izdelani izdelki, ki so pridobili preferencialno EU poreklo na osnovi pravil iz seznama zadostnih obdelav ali predelav in ki se izvozijo v Združeno kraljestvo na temelju zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo oziroma se v primeru aktivnega oplemenitenja pri izračunu zneska uvozne dajatve carina za te materiale brez porekla ne obračuna.
28. Vpisovanje oznak v izvozno deklaracijo na področju porekla blaga
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt sprašuje kakšne oznake je potrebno vpisovati v izvozno deklaracijo, kadar ima navedbo o poreklu za pošiljke, ki gredo v UK.
Odgovor FURS: Velja enako kot pri uvozu izdelkov s poreklom iz ZK, ki se izvozijo iz ZK in uvozijo / sprostijo v prosti promet v EU, s to razliko, da se v izvozni deklaraciji ne vpiše vedenje uvoznika (oznaka U117), saj v tem primeru k izvozni deklaraciji ni priloženo dokazilo o poreklu oziroma dokazilo o poreklu za izdelke sploh ni bilo sestavljeno. Opis oznake U116 je »Navedba o poreklu (člen ORIG.19) Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in ZK«, kar pomeni, da se v polje 44 izvozne deklaracije vpiše ta oznaka, če je k deklaraciji priložena navedba o poreklu, ki jo je sestavil izvoznik za to (eno) pošiljko in se izdelki izvažajo v ZK oziroma če je bila sestavljena navedba o poreklu za več odprem identičnih izdelkov, se v polje 44 deklaracije vpiše oznaka U118 (opis oznake: »Navedba o poreklu za več odprem identičnih izdelkov (člen ORIG.19) Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in ZK«). Ker so bile za namene dokazil o preferencialnem poreklu blaga na podlagi sporazuma EU-ZK odprte nove oznake U116, U117 in U118, se oznaka N864 (Izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo navede izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu) ne vpiše v polje 44 izvozne deklaracije. Če je navedbo o poreklu sestavil registrirani izvoznik (kar velja za vse primere, ko vrednost izdelkov s poreklom v pošiljki presega 6 000 €), se v polje 44 izvozne carinske deklaracije vpiše oznaka C100 (številka registriranega izvoznika).
V okviru vseh preferencialnih režimov (preferencialni trgovinski sporazumi, avtonomni preferencialni režimi), se za izjavo na računu ali izjavo o poreklu za izdelke s poreklom v pošiljki, katerih skupna vrednost presega 6 000 €, uporablja oznaka N864, z izjemo Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (navedba o poreklu / vedenje uvoznika: U110, U111, U112), Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom (navedba o poreklu / vedenje uvoznika: U116, U117, U118), sheme GSP Unije (navedba o poreklu: U164, U165 in U166), čezmorskih držav in ozemelj (izjava o poreklu: U113, U114, U115) ter izjave na računu EUR-MED / izjave o poreklu EUR-MED (U048).
Glede na opis oznak U116, U117 in U118 (enako velja za oznake U110, U111 in U112 – sporazum EU-Japonska in tudi za avtonomna preferencialna režima - shema GSP Unije in čezmorske države in ozemlja, saj so tako za shemo GSP Unije kot tudi za čezmorske države in ozemlja določene oznake za dokazila o poreklu za pošiljke, v katerih skupna vrednost izdelkov s poreklom ne presega 6 000 € oziroma 10 000 € na nivoju EU, in sicer za shemo GSP Unije oznaki U164 in U166, za čezmorske države in ozemlja pa oznaki U113 in U115) se v polje 44 izvozne carinske deklaracije nacionalna oznaka 3P06 (izjava na računu ali izjava o poreklu, ki jo sestavi kateri koli izvoznik na računu ali drugem trgovinskem dokumentu, kadar skupna vrednost izdelkov s poreklom ne presega 6000 EUR) ne vpiše.
29. Vpisovanje oznake GB na deklaracijo
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt ali obstajajo kakšna pravila za vpisovanje oznake GB v izvozne oziroma uvozne deklaracije.
Odgovor FURS: Pri izpolnjevanju deklaracij, obvestil in dokazil o carinskem statusu unijskega blaga se v primeru, kadar se podatek nanaša na Severno Irsko, uporablja oznaka XI (npr. neunijsko blago se v okviru zunanjega postopka tranzita Unije odpremlja v Severno Irsko). Kadar se podatek nanaša na ZK brez Severne Irske, se uporablja oznaka GB.
Podrobnejša navodila o izpolnjevanju uvozne in izvozne deklaracije z uporabo oznak GB in XI so v Smernicah EU Komisije v spodnji povezavi:
https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/use_of_gb_and_xi_codes_guidance.pdf
30. Izjava dobavitelja
Vprašanje gospodarskega subjekta: Kako je z upoštevanjem »izjav dobavitelja« danim pred uveljavitvijo sporazuma EU/ZK.
Odgovor FURS: Če vse blago, ki je navedeno v letu 2020 sestavljeni dolgoročni izjavi dobavitelja (ne glede na to, da je obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja že prekoračeno za blago, ki je bilo dobavljeno pred 1. 1. 2021 in je po 1. 1. 2021 še v skladišču) izpolnjuje pravila o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino z Združenim kraljestvom (kar zaradi bilateralne kumulacije v veljavi z ZK tudi zahteva, da mora biti v predhodno sestavljeni izjavi dobavitelja označeno, da se kumulacija ni uporabila), lahko dobavitelj na že sestavljeno dolgoročno izjavo dobavitelja dopiše Združeno kraljestvo (GB). Poleg dopisane države (GB) dobavitelj odtisne svoj žig in se podpiše. Ne glede na navedeno pa lahko dobavitelj, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v prvem stavku tega odgovora, sestavi tudi ločeno (novo) dolgoročno izjavo dobavitelja ob upoštevanju časovnih omejitev veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja za že dobavljeno blago iz člena 62 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (datum začetka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja ne sme biti daljši od 12-ih mesecev od datuma sestave dolgoročne izjave dobavitelja). Taka je bila praksa tudi v primeru novo sklenjenih sporazumov o prosti trgovini (Kanada, Japonska, itd..), pri čemer dejstvo, da je bilo ZK v preteklem letu del carinske unije, take prakse ne izključuje, saj se tako popravljena oziroma na novo sestavljena izjava dobavitelja lahko uporablja šele od trenutka uporabe Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in ZK.
V primeru, da dobavitelj v že sestavljeno izjavo dobavitelja ne dopiše Združenega kraljestva ali ne sestavi nove izjave dobavitelja, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku, najkasneje do konca prehodnega obdobja za predložitev izjav dobavitelja za namene izvoza v ZK, to je do 1.1.2022, blago, na katerega se nanaša tovrstna izjava dobavitelja, ni upravičeno do končne preferencialne tarifne obravnave na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanja med EU in ZK.
31. Vračanje praznih palet iz ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt zanima, kako je z brezplačnim vračanjem praznih palet iz ZK. In sicer ali je potrebno carinjenje, ter kakšni dokumenti so potrebni v navedenem primeru. Navedene kovinske in lesene palete redno potujejo od gospodarskega subjekta do stranke saj so bolj ojačane in nujno potrebne.
Odgovor FURS: Za prazno vračljivo embalažo, ki se vrača iz Združeno kraljestvo v EU je potrebno po 1. 1. 2021 opraviti uvozne carinske formalnosti. Carinska deklaracija za prazno vračljivo embalažo je lahko ustna ali elektronska (pisna), ne glede na to, ali je bila predtem embalaža izvožena oz. ponovno izvožena v Združeno kraljestvo. Pri vračilu embalaže mora deklarant carinskemu organu zagotoviti ustrezne informacije, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje oprostitve uvoznih dajatev.
Upoštevati je treba dejstvo, da se lahko pristopi carinskih organov v posameznih DČ v zvezi s carinjenjem embalaže, nekoliko razlikujejo. Pomembno je, da si podjetje od DČ, kjer bo embalaža prešla mejo ZK-EU, predhodno pridobi osnovne informacijo v zvezi s pogoji carinjenja embalaže in dokumenti, ki jih pri tem potrebuje.
32. Carinske dajatve in DDV pri uvozu iz ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt sporoča, da jim pri nabavi blaga iz Združenega Kraljestva želi hitra pošta zaračunati DDV in carinske dajatve. Sprašujejo ali je postopek v skladu z sklenjenim sporazumom o trgovini in sodelovanju med EU in ZK, ter ali je potrebno plačati carinske dajatve in DDV.
Odgovor FURS: ZK od 1. 1. 2021 ni več del carinske unije EU. Zato se za vso blago, ki iz ZK vstopa na carinsko območje Unije, uporabljale carinske formalnosti, ki jih zahteva zakonodaja Unije. Blago, vneseno na carinsko območje EU iz ZK, je predmet carinskega nadzora, carinske kontrole ter potencialnih ustreznih dajatev. Glavni pomen sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in ZK je v dejstvu, da v trgovini med EU in ZK za blago s poreklom tudi v prihodnje ne bo carinskih dajatev.
Ob uvozu pa se za blago plača tudi DDV glede na vrsto blaga po splošni stopnji 22 % oziroma znižani stopnji 9,5% ali 5% pri čemer se stroški pošiljanja blaga oz. poštnina vštevajo v davčno osnovo. V kolikor gre za pošiljko blaga, ki ne presega vrednosti pošiljke v višini 22 EUR se DDV ob uvozu ne obračuna. Oprostitev plačila ne velja za alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode. Iz navedenega izhaja, da je postopanje UPS pravilno, saj je ob uvozu in sprostitvi blaga v prosti promet potrebno opraviti carinske formalnosti. Carinskih dajatev, ne pa tudi DDV, boste oproščeni, če ima blago poreklo ZK.
33. Dobava blaga v drugo državo članico, račun izdan kupcu iz ZK
Vprašanje gospodarskega subjekta: Kako je z DDV, če blago za kupca iz ZK ostane v EU, in sicer ali je treba obračunati DDV in po kakšni stopnji? Npr. del blaga za kupca iz ZK se dobavi v Nemčijo in kupec ima ali pa nima nemške identifikacijske številke za namene DDV. Ali mora v primeru, da kupec iz ZK nima identifikacijske številke za namene DDV , le-to imeti naše podjetje?
Odgovor FURS: Če je blago dobavljeno v drugo državo članico, se šteje, da je opravljena dobava blaga znotraj Unije, in če so izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZDDV-1 (kupec predloži veljavno identifikacijsko številko za namene DDV druge države članice in blago je dejansko dobavljeno v drugo državo članico), je oproščena plačila slovenskega DDV. Če pogoji za oprostitev plačila DDV niso izpolnjeni, mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračunati slovenski DDV po stopnjah, ki veljajo v Sloveniji, ker je kraj opravljene dobave v državi članici, kjer se nahaja blago, ko se začne odpošiljanje, to je Slovenija.
Račun mora biti izdan v skladu z 82. členom ZDDV-1, pri čemer mora biti na računu v primeru oprostitve plačila DDV navedena tudi določba o oprostitvi (veljavna določba Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga oproščena DDV).
Če davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga, ni identificiran za namene DDV (ker še ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel prag 50.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih), je dobava oproščena plačila DDV, račun pa mora biti izdan s podatki, določenimi v 141. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
34. Opravljanje storitev v ZK in DDV
Vprašanje gospodarskega subjekta: Kakšna so pravila glede obračunavanja DDV v primeru opravljanja storitev v ZK?
Odgovor FURS: V zvezi s storitvami je treba upoštevati pravila glede kraja opravljanja storitev, ki je odvisen glede na to kakšna storitev je opravljena in komu (ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne). Praviloma so storitve, opravljene med davčnimi zavezanci, obdavčene po kraju, kjer ima prejemnik storitve sedež svoje dejavnosti. Storitve, povezane z nepremičninami, pa so obdavčene po kraju, kjer se nepremičnina nahaja.
Iz vprašanja ni jasno razvidno, za kakšno storitev gre (obdavčeno po splošnem pravilu ali po posebnem za storitve, povezane z nepremičninami), zato na splošno pojasnjujemo:
Pri storitvah se ZK (tudi Severna Irska) obravnava kot tretja država. Če bo slovenski davčni zavezanec opravil storitev, katere kraj obdavčitve se po splošnem pravilu iz 25. člena ZDDV-1 določi po prejemniku, davčnemu zavezancu s sedežem, stalno poslovno enoto, stalnim ali običajnim prebivališčem v ZK, o opravljeni storitvi ne bo poročal v rekapitulacijskem poročilu niti je ne bo vpisoval v obračun DDV. Kraj obdavčitve take storitve bo v ZK.
V primeru, da gre za storitve v zvezi z nepremičninami, katerih kraj opravljanja storitev je kraj, kjer se nepremičnina nahaja, dodajmo še, da velja tako kot do sedaj, to pomeni, da se glede identifikacije za namene DDV in morebitnega obračuna DDV uporabljajo pravila ZK. Enako velja za druge storitve, pri katerih bi bil v skladu s posebnimi pravili kraj obdavčitve ZK.
35. KIDO obrazci
Vprašanje gospodarskega subjekta: Ali so predvidene spremembe KIDO obrazcev?
Odgovor FURS: Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije se Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, sklenjen med Slovenijo in ZK (Uradni list RS-MP, štev. 12/08), še naprej uporablja. Obrazci zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja so splošni, ne nanašajo se na posamične države, zato spremembe ob morebitnih na novo sklenjenih mednarodnih pogodbah ali spremembah le-teh, niso potrebne. Na povezavi Mednarodno obdavčenje najdete vsebino tega sporazuma, v podrobnejšem opisu Izvajanje mednarodnih pogodb pa splošne informacije, v kateri državi se lahko obdavči posamezna vrsta dohodka. V Obvestilu za deležnike se nahaja kratka informacija glede neposredne obdavčitve, tudi glede uporabe omenjenega sporazuma.
36. Navedbe o poreklu
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt sprašuje, kako se vpisuje poreklo izdelkov v navedbi, zlasti s stališča uporabe oznak UK- GB.
Odgovor FURS: Besedilo navedbe o poreklu (Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in ZK) je v Prilogi ORIG-4 poglavja 2. Pod opombo (3) se navede poreklo izdelkov (Združeno kraljestvo ali Unija oziroma angleško: »the United Kingdom or the Union«). Poreklo izdelkov se lahko v navedbi o poreklu v skladu z osnutkom smernic, ki jih je pripravila Evropska komisija, navede bodisi z besedo ali pa se uporabijo okrajšave. Če imajo izdelki preferencialno EU poreklo, se lahko v navedbi o poreklu pod opombo (3) navede npr. Unija (»Union«), Evropska unija (»European Union«), EU, UE, itd. Če imajo izdelki preferencialno poreklo iz Združenega kraljestva, se lahko v navedbi o poreklu pod opombo (3) navede npr. Združeno kraljestvo (»United Kingdom«), UK ali GB, itd. V navedbah o poreklu, sestavljenih v EU, se je treba izogibati navajanju posameznih držav članic EU v kakršni koli obliki.
37. Dolgoročna izjava dobavitelja
Vprašanje gospodarskega subjekta: Gospodarski subjekt želi izvoziti v Srbijo brezalkoholne pijače, ki izvirajo iz Velike Britanije. Uvožene so bile v letu 2020, ko je ZK pravno še bila del EU in posledično je blago izviralo iz EU. Gospodarski subjekt sprašuje, ali se navedeno blago lahko vključi na EUR1 z dolgoročno izjavo izdano v l. 2020 ali ne.
Odgovor FURS: Če prav razumem, ste vi v letu 2020 kupili v Združenem kraljestvu brezalkoholne pijače, za katere vam je dobavitelj iz Združenega kraljestva v letu 2020 sestavil dolgoročno izjavo dobavitelja.
V skladu s smernicami, ki so objavljene na spletni strani EK, velja naslednje: po koncu prehodnega obdobja (torej po 31. 12. 2020) se izjave dobavitelja, ki so jih sestavili dobavitelji iz Združenega kraljestva pred koncem prehodnega obdobja, v državah članicah EU ne smejo več uporabljati za izdajo ali sestavo dokazil o poreklu ob izvozu v pogodbene partnerice EU. To v praksi pomeni, da so vse izjave dobavitelja, ki so jih sestavili dobavitelji iz Združenega kraljestva pred koncem prehodnega obdobja, postale neveljavne po koncu prehodnega obdobja oziroma, da se na osnovi izjave dobavitelja, ki jo je predložil dobavitelj iz Združenega kraljestva pred koncem prehodnega obdobja, za blago, ki je bilo tudi dobavljeno pred koncem prehodnega obdobja, po koncu prehodnega obdobja ne more več sestaviti oziroma izdati dokazilo o poreklu na osnovi te izjave dobavitelja za namene preferencialnega izvoza tega blaga iz EU.
Iz navedenega izhaja, da se v vašem konkretnem primeru (dobavitelj iz Združenega kraljestva vam je v letu 2020 sestavil dolgoročno izjavo dobavitelja za brezalkoholne pijače, ki jih v letu 2021 izvažate v Srbijo) izvoza brezalkoholnih pijač v Srbijo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ne more izdati, saj so te brezalkoholne pijače brez porekla.
38. Uvoz rezervnega dela (sklopke) izdelane v Nemčiji (»made in«) iz Združenega kraljestva
Vprašanje gospodarskega subjekta: Stranka sprašuje, kakšne so dajatve pri uvozu sklopke iz Združenega kraljestva. Stranka navaja, da je sklopka izdelana v Nemčiji (»made in«).
Odgovor FURS: Ker navajate, da je sklopka izdelana v Nemčiji (»made in«) ob uvozu ni prosta carine, ker ni s poreklom iz Združenega Kraljestva. Glede na posredovane podatke se navedeno blago (sklopka) pravilno uvršča pod tarifno oznako 8708 93 90 90. Konvencionalna stopnja carinskih dajatve za navedeno tarifno oznako je 4,5 %.
DDV pri uvozu sklopke se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačajo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 %.
Vir: FURS, 31. 12. 2020
___________________
**Spremembe in dopolnitve:
- spremenjena vprašanja:4, 10 in dodana 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 (3. 2. 2021)
- spremenjena vprašanja: 4, 5 in 10 (11. 1. 2021)
- dodana vprašanja:18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 in 27 (11. 1. 2021)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
