Skladno z dvema evropskima predpisoma obsežna novela ZKP-O vnaša v Zakon o kazenskem postopku (ZKP) postopkovne spremembe, potrebne zaradi uvedbe Evropskega javnega tožilstva (evropskega delegiranega tožilca) ter ureja nekatere posebnosti postopka proti mladoletnikom. Hkrati skuša z nekaterimi rešitvami doseči bolj racionalno ureditev (pred)kazenskega postopka in odpraviti težave v praksi, ki so se pojavile v zvezi z uporabo določenih institutov (npr. pri zaslišanju prič tujcev, ki so nezakonito prešli državno mejo).
Evropski javni tožilec
Uredba 2017/1939/EU ureja organ Evropskega javnega tožilstva, ki je organ Evropske unije. Gre za enoten urad s sedežem v Luksemburgu, ki pa bo deloval na dveh ravneh, in sicer na ravni EU in na ravni držav člani. Na slednji ga sestavljajo evropski delegirani tožilci, pristojni za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Skladno z evropsko uredbo so bile sprejete spremembe Zakona o državnem tožilstvu, ki ureja določena vprašanja v zvezi z imenovanjem in delovanjem evropskega tožilca. Njihova pristojnost se razteza na kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU (goljufija, DDV goljufija, pranje denarja, pasivna in aktivna korupcija ter poneverba) in kazniva dejanja povezana s sodelovanjem v hudodelski združbi, če je namen te združbe izvršitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom EU.
Z novelo ZKP so tako uvedene spremembe, povezane z začetkom delovanja evropskega javnega (delegiranega) tožilca. Tako velja, da se skladno z uredbo za vprašanja, ki jih uredba ne ureja, uporablja nacionalno pravo in če neko vprašanje urejata tako nacionalno pravo kot ta uredba, prevlada uredba.
V novem a165.a členu ZKP je določeno, da se v zadevah, ki jih ureja Uredba 2017/1939/EU, ne opravi sodna preiskava. Državni tožilec sam ali s pomočjo policije obvesti osumljenca o poteku postopka po uredbi, takoj ko je to mogoče, vendar najkasneje ob zaslišanju oziroma ob izvedbi posameznih preiskovalnih dejanj. Za takšno obveščanje ni predvidene formalnosti vročanja. Če sodna preiskava že poteka, državni tožilec obvesti sodišče, da poteka postopek skladno z uredbo, in sodišče se izreče za nepristojno ter zadevo po pravnomočnosti sklepa pošlje državnemu tožilcu.
Šesti odstavek a165.a člena posebej ureja vprašanje pripora v zadevah, ki tečejo na podlagi uredbe. Ta lahko traja največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnice. Posebej je urejeno tudi skupno trajanje začasnega zavarovanja v postopku, ki teče na podlagi uredbe, ki do časa pred vložitvijo obtožnice (502.b člen ZKP) ne sme biti daljše od štirih let
165.a člen je dopolnjen z dvema odstavkoma, v katerih je urejeno predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj s strani evropskega delegiranega tožilca in obrambe, ob upoštevanju, da v teh zadevah ne bo sodne preiskave in da bo preiskavo aktivno usmerjal evropski delegirani tožilec.
V nadaljevanju spremenjeni 170. člen v tretjem odstavku podaljšuje rok za vložitev obtožnice iz 8 na 15 dni po podaji predloga državnega tožilca, naj se ne opravi preiskava, če ima dovolj podatkov za vložitev obtožnice. S podaljšanjem roka se zagotavlja ustrezen čas za kvalitetno pripravo obtožnice, s tem pa se omogoča državnemu tožilcu, da ne bo po nepotrebnem predlagal uvedbe preiskave (kar bo pozitivno vplivalo na hitrost teka kazenskih postopkov). V zadevah, ki jih bo vodil evropski delegirani tožilec na podlagi uredbe, ne bo sodne preiskave, zato bo imel glede na razvoj posamezne zadeve v predkazenskem postopku na voljo bodisi zavrženje ovadbe bodisi vložitev neposredne obtožnice.
Postopki zoper mladoletnike
ZKP v XXVII. poglavju ureja posebnosti postopka proti mladoletnikom in že vsebuje določbe o nekaterih procesnih posebnostih in pravicah mladoletnika, kot jih ureja Direktiva 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, vendar pa so bile potrebne še nekatere dopolnitve.
Novela ZKP z namenom določiti minimalna pravila o varstvu procesnih pravic otrok uvaja nekaj novih členov in spreminja nekaj obstoječih.
452.a člen ureja domnevo glede starosti, ki je pomembna za položaj osebe v postopku, ter se glasi: »Kadar starosti storilca ni mogoče ugotoviti, v dvomu, ali je že dopolnil štirinajst, šestnajst, osemnajst ali enaindvajset let, velja domneva, da starosti, glede katere obstaja dvom, še ni dopolnil.«
Nov 452.b člen določa, da se morajo sodniki, državni tožilci, policisti, zagovorniki in poravnalci, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, dodatno izobraževati s področja mladoletniškega prestopništva.
Na novo je določeno tudi, da ima vsak mladoletnik pravico, da ga v postopku spremljajo starši ali skrbnik. Če bi bila navzočnost teh oseb v nasprotju s koristjo mladoletnika ali če z njimi mogoče priti v stik, lahko mladoletnik izbere drugo odraslo osebo, ki ji zaupa. Urejena je tudi pravica do obveščenosti mladoletnika o pravicah iz 4. člena Direktive 2016/800 ter zakona, seveda pa se mu mora omogočiti tudi njihovo učinkovito uresničevanje (452.c člen). O posameznih pravicah mora biti mladoletnik obveščen posebej še ob odvzemu prostosti. (452.d člen).
Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, morajo v vseh postopkih, v katerih je mladoletnik obravnavan, upoštevati njegovo korist (nov drugi odstavek 453. člena - primerjalnik) ter spoštovati njegovo dostojanstvo in ravnati še posebej skrbno in obzirno ter upoštevati mladoletnikovo starost, zrelost, duševno razvitost, stopnjo razumevanja, občutljivost, osebne in psihične lastnosti ter morebitne posebne potrebe, da postopek ne bi škodljivo vplival na njegov razvoj (spremenjeni tretji odstavek 453. člena).
Mladoletnik lahko ima zagovornika ves čas postopka proti njemu; izrecno pa je določeno, da zastopnika mora imeti, če teče proti njemu postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta oziroma če mu je odvzeta prostost. V istih primerih, kot to velja za obvezno obrambo v pripravljalnem postopku, je obramba z zagovornikom obvezna tudi pri posameznih procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik (lahko) navzoč, kadar se le ta opravljajo, še preden je tožilec podal predlog za začetek pripravljalnega postopka (454. člen).
V nadaljevanju spremembe zakona prinašajo še obveznost, da je treba v pripravljalnem postopku proti mladoletniku poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost, okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, posebne ranljivosti, posebnih potreb na področju vzgoje, izobraževanja in zdravljenja in drugih. Sodišče mladoletnika tudi seznani s pravico do individualne ocene (469. člen - primerjalnik).
Enako kot prej tudi spremenjeni 473. člen določa, da mora biti mladoletnik priprt ločeno od polnoletnih, razen kadar bi to bilo v njegovem interesu in njegovo korist. Na novo pa velja, da je lahko mladoletnik, ki je pred odreditvijo pripora ali med trajanjem pripora dopolnil osemnajst let, ni pa še dopolnil enaindvajset let, priprt skupaj z mladoletnimi, če je to glede na njegovo osebnost in druge okoliščine v konkretnem primeru v njegovo korist in korist mladoletnikov, ki so priprti skupaj z njim (tretji odstavek 473. člena - primerjalnik).
V četrtem odstavku je dodana dolžnost zavoda, v katerem se prestaja pripor, da nemudoma pridobi podatke o morebitni predhodni obravnavi mladoletnika in prouči možnosti za nadaljnje vključevanje mladoletnika v te programe ali pa mu zagotovi vključitev v druge ustrezne programe, kolikor je to seveda skladno in združljivo s samim institutom pripora, razlogi zanj in v okviru omejitev, potrebnih za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v zavodu.
ZKP prav tako določa, da je treba mladoletniku zagotoviti vsak dan najmanj tri ure gibanja na prostem (peti odstavek 473. člena).
Novi peti odstavek 478. člena ZKP dosledneje izpeljuje načelo, da mladoletnik ne sme biti sojen v nenavzočnosti. Seja senata se lahko opravi le izjemoma brez navzočnosti mladoletnika, ki se kljub vabilu seje ni udeležil in izostanka ni opravičil, če ga je sodnik za mladoletnike že zaslišal in če senat oceni, da lahko na podlagi zbranih dokazov o kaznivem dejanju in osebnosti mladoletnika izbere ustrezen vzgojni ukrep, kar mora v sklepu posebej obrazložiti.
Z novelo zakona se uveljavljajo tudi drugi sklopi pomembnih rešitev, kot npr. ta, da se zagotavlja nemoten tek (pred)kazenskih postopkov, saj se omogoča združevanje zadev že na tožilski ravni v predkazenskem postopku (novi 31.a člen).
Zaradi večje preglednosti dejstev iz obtožnice ter posledično večje učinkovitosti dela sodišča, je bolj jasno določen standard označb dokaznega gradiva (smiselno enako pa tudi pri zahtevi za preiskavo).
Rok po preteku katerega je treba glavno obravnavo začeti znova, se podaljšuje iz treh mesecev na šest mesecev (311. člen ZKP - primerjalnik).
Rešujejo se težave z zaslišanjem prič tujcev, ki so nezakonito prešli državno mejo ter jim je odvzeta prostost v drugem postopku, tako da se določa možnost privedbe take osebe, ki je tudi priča v kazenskem postopku k preiskovalnemu sodniku v podaljšanem času (149. člen ZKP - primerjalnik).
Zaradi zagotavljanja oškodovančeve integritete se dopušča možnost prikritja podatkov o njegovem naslovu ali prebivališču, in sicer tako pri pregledu spisa (in v listinah) kot tudi med samim zaslišanjem, če je to upravičeno zaradi razmerja med oškodovancem in osumljencem oziroma obdolžencem ali zaradi narave ali teže kaznivega dejanja. Od oseb, ki se s podatki seznanijo pri opravljanju svoje funkcije, pa se zahteva, da jih varujejo kot postopkovno tajnost (66., 128. in 240. člen).
Novost, ki je v noveli zakona pristala na podlagi amandmaja, pa se nanaša na pravico vsakega, da ustno ali pisno skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah (dvanajsti odstavek 128. člena).
Praviloma na glavni obravnavi ni dopustno ponovno zaslišanje oškodovancev kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena, ki so mlajši od 15 let. Izjemoma pa se lahko takšna zaslišanja izvedejo na glavni obravnavi, ob predpostavki, da bo javnost glavne obravnave v teh primerih izključena, uporabljajo pa se tudi varovalke, kot je npr. uporaba varne sobe (tako šesti odstavek 240. člena ZKP).
Ureja se možnost videokonferenčnega opravljanja narokov (torej ne zgolj možnost zasliševanja strank in prič preko videokonference, ampak tudi oprave celotnega naroka, kjer stranke in drugi udeleženci sodelujejo preko videokonference (novi 84.a člen, dopolnitev 244.a člena in novi 304.a člen ZKP).
Po zgledu civilnega pravdnega postopka je uvedena možnost podajanja ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, kadar odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ne gre pa za odločanje o priporu. To naj bi pripomoglo tako k boljši obrazloženosti sodnih odločb, dolgoročno pa naj bi tudi pozitivno vplivalo na oblikovanje sodne prakse (86., 114.a in 115. člen ZKP).
Novela bo začela veljati 13. januarja, uporabljati pa štiri mesece po uveljavitvi zakona (13. maja), razen določb o evropskem javnem tožilcu, ki se bodo uporabljale od dneva začetka delovanja Evropskega javnega tožilstva po Uredbi 2017/1939/EU.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
