Ko je morala država sredi marca zaradi čedalje več okužb z novim koronavirusom razglasiti epidemijo, je še takratna vlada Marjana Šarca odločila, da bodo 16. marca ostale zaprte vse vzgojno-izobraževalne ustanove. Hkrati je bila sprejeta odločitev, da bo pouk stekel na daljavo.
Na začetku je bilo kar nekaj težav zaradi prilagajanja na nov način dela, nestabilne spletne platforme Arnesa. Precej nejasnosti je bilo tudi glede tega, kako naj učitelji ocenjujejo in katere ocene naj štejejo. Na koncu je obveljalo priporočilo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, naj šole pri zaključevanju ocen izhajajo predvsem iz ocen, pridobljenih pred uvedbo epidemije.
V začetku maja so se epidemiološke razmere toliko izboljšale, da so učence in dijake lahko začeli vračati v šole, otroci pa v vrtce, a ob strogih preventivnih ukrepih. 18. maja so se v šole najprej vrnili učenci prvega triletja osnovne šole ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Odprli so tudi vrtce ter fakultete in dijaške domove. 25. maja so v šole odšli še učenci devetih razredov osnovne šole, 1. junija učenci 4. in 5. razredov, dva dni pozneje pa še učenci 6., 7. in 8. razredov. Dijaki preostalih letnikov se do konca šolskega leta več niso vrnili v šolo oziroma so lahko prišli le po spričevala. Nacionalno preverjanje znanja je bilo aprila odpovedano, obe maturi pa sta bili z nekaj prilagoditvami v celoti izpeljani v maju.
Ker so se epidemiološke razmere čez poletje izboljšale, je pouk v novem šolskem letu za vse znova stekel v šolah, a te niso ostale odprte prav dolgo, saj se je z jesenskim poslabševanjem epidemiološkega položaja med učenci in dijaki ter učitelji pojavljajo vse več okužb. 19. oktobra je tako pouk za učence od vključno 6. razreda naprej in vse dijake znova stekel na daljavo. Konec oktobra so sledile krompirjeve počitnice, po katerih pa so doma ostali vsi učenci in dijaki. Od takrat naprej se izobražujejo na daljavo, vrtci pa zagotavljajo le nujno varstvo.
Strokovnjaki: Posledicam na otroke in znanje se ne bo mogoče izogniti
Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek ocenjuje, da bo takšna dolga odsotnost lahko imela zelo neugoden učinek na otroke takoj po zaključku epidemije in nenazadnje tudi dolgoročno. Na to kaže nekaj zbranih podatkov iz raziskave, ki jo delajo na ljubljanski filozofski fakulteti. Kot pravi, že dvomesečna odsotnost slabo vpliva zlasti na otroke, ki so imeli že prej manjše težave, so manj prilagodljivi, se težje spoprijemajo z novimi stvarmi in so v neke vrste kroničnem stresu.
"To so otroci, ki rabijo šolo kot varno institucijo, kjer se ponavadi dogajajo pozitivne zadeve. Pri otrocih iz družin s slabo klimo in okolja z nizkim socialnim kulturnim kapitalom se bo poznala odsotnost od šole tako na ravni znanja oz. spoznavnih zmožnosti kot tudi emocionalnih zmožnosti, predvsem pomanjkanje spretnosti, ki bi jih v šoli pridobili," je pojasnila. To po njenih besedah velja za vse otroke od prvega razreda naprej in tudi za vrtčevske otroke, ki so prav tako doma že enako dolgo.
Posebej je izpostavila otroke s posebnimi potrebami, pri čemer si, kot pravi, sploh ne znamo čisto dobro predstavljati, kaj lahko pomeni dolga odsotnost od šole, tudi na ravni zadovoljevanja njihovih potreb, dodatne strokovne pomoči, ki jo potrebujejo in je že tedne nimajo. Pri teh otrocih ne gre samo za socialno emocionalni in spoznavni vidik, ampak lahko celo za stagnacijo v razvoju, je poudarila in opozorila, da je zato za njih ta položaj še posebej neugoden.
Postavlja pa se seveda vprašanje, kakšne bodo zaradi tako dolge odsotnosti luknje v znanju otrok. Po mnenju predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregorja Pečana bodo primanjkljaji zagotovo povsod. Edino možnost za rešitev problematike vidi v testih, s katerimi bi ugotovili raven doseženega znanja, in načrtu za nadaljnje delo.
"Potem, ko se učenci vrnejo v šole, bo treba s formativnimi preizkusi znanja ugotoviti, kakšna je pokritost obvladovanja snovi, ki bi jo morali že imeti obdelano in utrjeno, do trenutka, ko se bodo vrnili v šolo. Na osnovi testiranja bo potem morala posamezna šola načrtovati delo v tem šolskem letu in še tudi za prihodnja šolska leta," je pojasnil Pečan.
Opozoril je, da bodo povsod primanjkljaji, kajti učenci in učitelji v takih pogojih ne morejo delovati tako uspešno, kot lahko delujejo, če so v šoli. Ve se tudi, da v pogojih fizičnega pouka nekateri učenci dosežejo več znanja kot drugi. Zdaj so pogoji drugačni in zanesljivo bo, kot je dejal, treba s testi ugotoviti, kakšen je nivo doseženega in utrjenega znanja in nadaljnje delo prilagoditi temu.
V združenju bi si po njegovih besedah želeli, da bi na državni ravni obstajali načrti, kako se bodo tega lotili, a po njegovih informacijah zaenkrat še nič takšnega ne poteka.
Ob ugodni epidemiološki sliki postopno vračanje po praznikih
Trenutno po napovedih ministrstva velja, da se bodo prihodnji teden ne glede na epidemiološki položaj zagotovo vrnili otroci in učenci zavodov in šol s posebnimi potrebami. Ustavno sodišče (sklep U-I-473/20) je namreč vladi naložilo, da mora zagotoviti izvajanje programov najpozneje s 4. januarjem, a se bodo otroci vrnili v zavode v torek. Dan prej se bodo namreč njihovi učitelji in zaposleni preventivno testirali.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec pa je pred prazniki zagotovila, da bodo naredili vse za to, da se bodo otroci, učenci, dijaki in zaposleni v vrtce in šole lahko vrnili čim hitreje. Tako je možno, da bi se otroci v vrtce ter učenci prve triade v šolo lahko vrnili 11. januarja. Zaposlene je pozvala k preventivnemu testiranju.
Ljubljana, 03. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
