c S
Nekateri protikoronski ukrepi v presoji ustavnega sodišča, nabave opreme pod lupo preiskovalcev 02.01.2021

Epidemija covida-19 je razkrila nepripravljenost držav na dogodek takih razsežnosti. Sprejemanje nepriljubljenih ukrepov za zamejevanje epidemije je pri nekaterih sprožilo nezadovoljstvo, nekateri ukrepi pa so se znašli v presoji na ustavnem sodišču. Dodatno so se pod drobnogledom pristojnih institucij znašli postopki nabav zaščitne opreme.

Po potrditvi prvega primera okužbe z novim koronavirusom pri nas 4. marca lani je epidemijo 12. marca razglasila takrat še vlada Marjana Šarca. Ta je sprejela tudi prve ukrepe za zajezitev širjenja virusa, za približno dva meseca so se zaprli vzgojno-izobraževalni zavodi, zaprle so se nenujne prodajalne, lokali in druge ustanove, prepovedane so bile večje prireditve, ustavil se je javni promet, prekinili so nenujne zdravstvene storitve.

Pristojni pa so medtem sprva poskušali zagotoviti predvsem zadostno količino zaščitne in medicinske opreme, ki jo je takrat primanjkovalo, na trgu pa je zaradi velikega povpraševanja veljal kaos. Prizadevali so si predvsem za nakup mask in zaščitnih oblek ter medicinskih ventilatorjev za umetno predihavanje.

Vsaka večja pošiljka opreme je bila v Sloveniji takrat sprejeta z velikim pričakovanjem, prihod nekaterih so pričakali celo posamezni ministri takrat že nove vlade Janeza Janše. Na trgu pa so se ob tem pojavljale tudi goljufije.

Zaradi vladnih ravnanj tedensko na ulicah številni protestniki

Že kmalu po začetku nabav zaščitne in medicinske opreme so se odprla vprašanja o primernosti aparatov posameznih znamk, pa tudi opozorila o visokih maržah.

Aprila pa je tedanji zaposleni na Zavodu za blagovne rezerve (ZBR) Ivan Gale za Televizijo Slovenija spregovoril o vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo v posel za dobavo mask in ventilatorjev ter poskuse političnih in drugih vplivanj na dobavo opreme, ki je sicer potekala prek ZBR. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je zavrnil vse očitke. Gale je oktobra prejel odpoved delovnega razmerja.

Omenjena Galetova razkritja so dodatno razmahnila proteste, ki so do takrat na pozive iniciative na družbenih omrežjih potekali na balkonih, nato pa so se prelevili v kolesarske proteste, ki so nato tedensko, ob petkih, potekali v Ljubljani in drugih mestih. Usmerjeni so bili predvsem proti ravnanjem vlade in politike na splošno v času epidemije, med drugim pa tudi proti korupciji, deljenju ljudi ter v podporo nevladnim organizacijam in medijem. Na njih se je zbralo tudi po več tisoč ljudi, kljub prepovedim zbiranja.

Policija je poskušala na nekaterih protestih protestnike razgnati ali pa jih je identificirala z namenom vodenja prekrškovnih postopkov. Oktobra, ko je bila v Sloveniji tudi zopet uradno razglašena epidemija, so zaradi slabe epidemiološke slike začasno prekinili proteste, nadaljevali pa jih spet konec novembra, a v manjšem obsegu in pretežno v avtomobilih.

Gospodarski minister se brani očitkov o spornih nabavah zaščitne opreme

Domnevno sporne nabave opreme so se odločili preiskovati v DZ, kjer so ustanovili dve preiskovalni komisiji, eno je zahtevala koalicija, drugo opozicija. Počivalšek pa se je moral tudi v interpelaciji braniti očitkov o klientelizmu, nepreglednem sistemu naročanja opreme in zavajanju z navedbami o zakonsko nedopustnih neposrednih poslih s tujimi podjetji ali državami. Minister je prepričan, da so bile odločitve pri nabavah glede na dane krizne okoliščine optimalne.

Nabave opreme preverja tudi Računsko sodišče, ki je tik pred novim letom izdalo osnutek poročila. Ugotovitve tako še niso javne, so pa po besedah predsednika Tomaža Vesela policiji poslali dokument, v katerem so označili 13 pogodb za posle, kjer bi lahko prišlo do kaznivega dejanja.

Prav tako je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) po izvedenem tematskem nadzoru nabav zaščitne opreme 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe, med katerimi so tudi Počivalšek, v. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf in Gale.

Pri Počivalšku so se poleti oglasili tudi preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada, v več hišnih preiskavah so namreč iskali dokaze za sum kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost in javna sredstva v zvezi z nakupi opreme. Notranji minister Aleš Hojs, ki je menil, da so preiskave politično motivirane, je takrat podal odstop, a premier Janez Janša kuverte z njegovo odstopno izjavo ni odprl.

Protikoronski ukrepi tudi v presoji na ustavnem sodišču

Več ukrepov, ki jih je vlada sprejela za zajezitev širjenja koronavirusa, se je znašlo tudi na ustavnem sodišču, ki o nekaterih še odloča. Do zdaj je med drugim presodilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije ni bila v neskladju z ustavo. Že aprila pa je vladi naložilo, da mora vsakih sedem dni preverjati, ali so ukrepi še potrebni, in jih bodisi podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost.

V začetku decembra je ustavno sodišče za neveljavne označilo sklepe o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izvedbi, ker niso bili objavljeni v uradnem listu. Vlada je sicer ocenjevala drugače, toda od takrat tedensko vse spremembe odlokov objavlja v uradnem listu. Medtem pa je ustavno sodišče tudi zadržalo izvrševanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in vladi naložilo, naj najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov v njih.

Pravnik Rajko Pirnat je oblikovanje ukrepov v epidemiji označil za zahtevno, saj je treba pri tem vnaprej tehtati poseg v človekove pravice in koristi za zagotovitev pravice do zdravja, v nekaterih primerih tudi življenja. Ukrepe je treba po mnenju ustavnega sodišča periodično ocenjevati, in sicer na podlagi strokovne presoje, odločitve pa obrazložiti in objaviti, a takega transparentnega in utemeljenega delovanja vlade ni, je Pirnat ocenil za STA. Posledica je po njegovem mnenju ogromno različnih odlokov, sklepov in podobnih aktov, "med katerimi se praktično ni mogoče znajti". Kot je dodal, enako velja za interventne protikoronske zakone.

Pravnik Matej Avbelj pa je izpostavil, da se je tako kot druge države tudi Slovenija s krizo soočila nenadoma in zato v veliki meri improvizirano, poleg tega pa je "ob nastopu naravne krize prišlo še do zamenjave oblasti, ki jo je najvplivnejši del javnega prostora, vključno z mediji, razumel kot politično katastrofo". "Zato je bila velika večina ukrepov nove oblasti sprejeta na nož, s predpostavko, da je njeno ravnanje vnaprej slaboverno in že a priori pomeni zlorabo demokratičnih in pravnih standardov," meni Avbelj. Nekatere poteze predstavnikov vlade so po njegovem mnenju ta občutek še podpihovale, hitro spreminjanje ukrepov in neobjavljanje sklepov v uradnem listu pa niso prispevali k strokovnosti in učinkovitosti vladnega dela, "čeprav je vlada zlasti v ekonomskem smislu poskrbela, da se v državi ekonomska kriza praktično sploh ne občuti".

Po Avbljevih ocenah v Sloveniji izgubljamo "sredino in uravnotežen, zmeren, dialoški in argumentiran pristop, ki je ključen za delovanje in vzdržnost demokracij na dolgi rok", zato je tudi slovenski spopad z epidemijo slabši kot v drugih bolj zrelih demokracijah.

Pirnat pa glavni razlog, da ukrepi pri nas ne delujejo, vidi v tem, da ljudje vladi preprosto ne zaupajo. Vlada po njegovih navedbah v času epidemije kljub potrebi po družbenem povezovanju in solidarnosti "sprejema akte in opravlja dejanja, ki so nepotrebna, škodljiva in močno delijo družbo". Pri ukrepih pa je, kot meni, težko presoditi, kateri so res potrebni, po njegovi oceni je bil denimo "izrazito nepotreben in diskriminatoren" ukrep o nalaganju aplikacije #OstaniZdrav kot pogoju za prečkanje meje občine.

Ljubljana, 02. januarja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.