c S
Odločba US o volilni zakonodaji ostaja neuresničena 04.01.2021 Odločba ustavnega sodišča o volilni zakonodaji (odločba U-I-32/15) tudi po izteku roka in dveh propadlih poskusih ukinitve volilnih okrajev ostaja neuresničena. Sedaj bodo poslanci odločbo poskusili implementirati s spremembo meja okrajev, a tudi iskanje potrebnih 46 glasov za sprejem takšnega predloga utegne biti težji zalogaj, kot se zdi na prvi pogled.

Nedavno, natančneje 21. decembra, se je iztekel dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče državnemu zboru določilo za implementacijo odločbe, s katero je del volilne zakonodaje razglasilo za neustavno. Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ je namreč neustaven zaradi prevelikih razlik med posameznimi volilnimi okraji, zato bi moral državni zbor to neustavnost odpraviti.

Po besedah predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, ki jih je izrekel v nedavnem intervjuju, so dali zakonodajalcu tako dovolj časa kot manevrskega prostora, da neustavnost odpravi oziroma "drugače po lastni presoji reagira".

Dosedanji poskusi ukinitve volilnih okrajev propadli

Kljub temu pa sta doslej propadla oba poskusa implementacije ustavne odločbe. Med parlamentarnimi strankami namreč ni bilo enotnega stališča, katero pot pri tem ubrati. Na voljo so imeli dve možnosti, prva je bila preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu. Potem ko je pobudo za iskanje rešitve prevzel predsednik republike Borut Pahor, ki je pripravil več posvetov s strokovnjaki in predstavniki političnih strank, se je izkazalo, da ima ukinitev volilnih okrajev večjo podporo.

A se je iskanje 60 poslanskih glasov, kolikor je potrebnih za spremembo zakona o volitvah v DZ, izkazalo za pretrd oreh. Zadnji poskus je propadel decembra, le tri dni pred iztekom roka za implementacijo ustavne odločbe. Predlog opozicijskih poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levice za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu je namreč s podporo poslancev SMC, NSi in SNS prejel le 55 glasov. Enak poskus se je izjalovil že marca, ko so za potrditev predloga, ki so ga podpisali poslanci vseh poslanskih skupin razen SDS in DeSUS, zmanjkali trije glasovi.

Eden glavnih očitkov nasprotnic predloga je bil, da bi ukinitev volilnih okrajev prinesla večjo centralizacijo in nesorazmerno regionalno zastopanost. Predlagatelji so bili po drugi strani prepričani, da bi ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu pripeljala do večjega vpliva volivcev na izbiro poslanskih kandidatov.

Tudi iskanje 46 glasov za spremembe meja volilnih okrajev utegne biti težak zalogaj

Po propadu obeh predlogov za spremembo krovnega volilnega zakona imajo zdaj poslanci pričakovano na mizi predlog za spremembe meja volilnih okrajev, ki je nastal v sodelovanju koalicije in ministrstva za javno upravo. V proceduro je vložen po skrajšanem postopku. Najbolj sta spremembam meja volilnih okrajev naklonjeni SDS in DeSUS, medtem ko sta SMC in NSi nazadnje podprli ukinitev volilnih okrajev. A ker ta poskus ni uspel, je pričakovati njuno podporo prizadevanjem za uresničitev ustavne odločbe po drugi poti. V SD pa se bodo glede podpore takšnemu predlogu še pogovorili.

Na prvi pogled je potrditev sprememb meja okrajev lažji zalogaj kot njihova ukinitev, saj za spremembe zakona o določitvi volilnih enot zadostuje 46 poslanskih glasov. A je že slišati opozorila, da bo meje okrajev med poslanci zaradi njihovih osebnih interesov težko uskladiti. Po besedah predsednika DZ Igorja Zorčiča se že kaže bojazen, da si nekateri preračunavajo morebitne izide po spremembi meja volilnih okrajev in bodo temu primerno glasovali o zakonu.

Tudi po mnenju dela opozicije je sprememba meja okrajev manj ustrezna od njihove ukinitve, prav tako bi utegnila znova pasti na ustavnem sodišču. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba mnenja o ustreznosti predlaganih sprememb meja volilnih okrajev sicer še ni pripravila, je pa pričakovati pripombe posameznih lokalnih skupnosti. Na predlog so se denimo že odzvali v Občini Trbovlje, ki spremembam, s katerimi se posega v njihov volilni okraj, ostro nasprotujejo.

Poleg predloga za spremembo okrajev je sicer ponovno v parlamentarni proceduri tudi novela zakona o volitvah v DZ, ki sta jo vložila poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth in s katero predlagata spremembo volilnega sistema poslancev narodnih skupnosti.

Bodo prihodnje volitve legalne in legitimne?

V vsakem primeru pa je dejstvo, da DZ z implementacijo odločbe ustavnega sodišča zamuja, zato se postavlja tudi vprašanje legalnosti in legitimnosti naslednjih državnozborskih volitev. Predsednik Pahor je že poleti poslance opozoril, da bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru "ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".

Zaradi tega obstaja možnost, da bodo morali o legitimnosti rezultatov naslednjih državnozborskih volitev odločati ustavni sodniki, sploh če pred njimi ustavna odločba ne bo uresničena. Predsednik ustavnega sodišča se sicer o tem vprašanju ne sme vnaprej izrekati, a bo po njegovih besedah vprašanje legitimnosti volitev gotovo potencirano. "Volitve so predvidene z ustavnimi roki, pomembno je načelo periodičnosti in zagotovo bomo trčili ob to," je dejal Knez.

Po mnenju soavtorja ustave, ustavnega pravnika Franca Grada, pa bodo naslednje volitve, tudi če volilni sistem ne bo spremenjen, popolnoma legalne in legitimne, kot so bile vse dosedanje. "Večji ali manjši volilni okraji na to ne bi smeli imeti nobenega vpliva. Pač pa ni prav, da se ne upošteva odločbe ustavnega sodišča," je dejal v nedavnem pogovoru.

Ljubljana, 31. decembra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.