Covid-19 je najprej marca sredi predsedovanja presenetil Hrvaško, nato je zaznamoval nemško predsedovanje, narekoval pa bo tudi utrip portugalskega v prvi polovici prihodnjega leta. Za Portugalsko bo predsedovala Slovenija in v tem trenutku ni jasno, kako močan bo njegov vpliv takrat.
"Držimo pesti, da bi lahko prvi semester v prihodnjem letu vodil v začetek določene normalizacije," je dejal portugalski veleposlanik pri EU Nuno Brito v začetku meseca v razpravi o prioritetah portugalskega predsedovanja, ki jo je pripravil bruseljski think tank European Policy Centre (EPC).
Ukrepi za omejevanje stikov so za predsedstvo izjemen logističen izziv. Že od začetka pandemije se vrstijo opozorila z vseh strani, da je učinkovitost virtualnih zasedanj občutno slabša od pravih srečanj. "Ne podcenjujte negativnega vpliva videokonferenc na produktivnost bruseljskega stroja," je opozoril Brito.
K sreči je unija pet pred dvanajsto rešila sveženj za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, s čimer je odpravila dodaten vir negotovosti.
Blažitev posledic pandemije bo ključna prioriteta portugalskega predsedstva. V prvih mesecih prihodnjega leta bo treba odobriti nacionalne načrte za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje.
Vsaka država v načrtu opredeli svoje prioritete, upoštevajoč skupne evropske zelene in digitalne cilje, ter jih potrdi v usklajevanju z Evropsko komisijo, nato pa jih odobrijo finančni ministri EU. Obstaja torej nekakšen vrstniški nadzor, kar vliva zaupanje, da bodo članice denar ustrezno porabile, je nedavno dejal portugalski premier Antonio Costa v pogovoru s skupino bruseljskih medijev, tudi STA.
Portugalska pod vodstvom vlade socialista Coste ob tem poudarja socialni vidik. Glavni dogodek med portugalskim predsedovanjem bo, če bodo epidemiološke razmere dopuščale, socialni vrh maja v Portu.
Na portugalsko predsedovanje bo vplival tudi brexit. EU in Združeni kraljestvo sta sicer minuli četrtek sklenili sporazum o prihodnjih odnosih, trenutno pa ga obravnavajo države članice. Postopek naj bi se zaključil z odločanjem o odobritvi začasne uporabe dogovora s 1. januarjem. Britanski parlament bo sporazum obravnaval še ta teden, Evropski parlament pa naknadno.
Kot vir nepredvidljivosti je portugalski veleposlanik v začetku meseca izpostavil tudi vprašanje, kako pozitiven bo vpliv administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna na razvoj čezatlantskih odnosov, ki jih je močno skrhal predsednik Donald Trump s spodkopavanjem multilateralizma.
Prav tako ni jasno, kaj bo s konferenco o prihodnosti Evrope, ki bi se morala po prvotnih načrtih začeti že lani maja. Zaradi nesoglasij, kdo bo proces vodil, trenutno ni znano, kdaj se bo ta lahko začel. Brito izpostavlja, da mora biti proces praktičen in osredotočen na potrebe državljanov.
Portugalsko predsedstvo sicer napoveduje prizadevanja za odporno, socialno, zeleno, digitalno in globalno Evropo, pri čemer je v ospredju vprašanje krepitve strateške avtonomije, ki je v minulih mesecih močno razdelila članice.
Izpostavljajo tudi spodbujanje vladavine prava, demokracije in medijskega pluralizma. "Brez vladavine prava ni EU," je poudaril Brito. Napovedal je, da bodo nadaljevali po nemškem modelu obravnave vladavine prava v članicah, da bodo torej tudi podrobneje pregledali stanje v petih članicah. Med portugalskim predsedovanjem naj bi bile tako na vrsti Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija.
Brito je ob tem spomnil, kako zelo pomembne so te vrednote za Portugalsko: "Ljudje pozabljajo, da je imela Portugalska eno najdaljših diktatur v Evropi, ki je trajala 48 let, zato je zelo močno v mislih Portugalcev, da demokracija ni nekaj danega, temveč si je treba dnevno prizadevati zanjo."
Glede na pomembno vlogo portugalskega predsedstva pri širitvi schengna leta 2007 ni presenečenje, da izpostavljajo tudi pomen čimprejšnje normalizacije v schengnu. Nova strategija za schengen se pričakuje sredi prihodnjega leta. Nadaljevali bodo tudi prizadevanja za sprejetje novega migracijskega in azilnega pakta.
Portugalska, ki se je uniji pridružila leta 1986, predseduje četrtič, drugič v okviru predsedujočega tria skupaj z Nemčijo in Slovenijo. Logotip predsedovanja jemlje navdih iz evropske zastave in preobrazi dvanajst zvezd v unijo sedemindvajsetih, pri čemer ustvari širšo, bolj raznoliko in povezano strukturo, pojasnjujejo v predsedstvu.
Tako Portugalska kot za njo Slovenija bosta tokrat prvič predsedovali po uveljavitvi lizbonske pogodbe decembra 2009, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika ter tako bistveno omejila vlogo predsedujoče države. Predsedstvo sicer še vedno vodi sestanke devetih od desetih konfiguracij Sveta EU, torej tudi zasedanja vseh ministrov, razen zunanjih.
Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po uveljavitvi te pogodbe ima zlasti simboličen pomen, vendar pa lahko pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.
Bruselj, 27. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
