Prvi hladen tuš za slovenska prizadevanja v urejanju odnosov s Hrvaško po pravni poti je prišel 31. januarja z odločitvijo Sodišča EU, da ni pristojno za odločanje v slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi kršenja evropske zakonodaje kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji med državama.
Slovenija je Hrvaški očitala kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.
Hrvaška je na drugi strani tožbi oporekala in menila, da gre v prvi vrsti za vprašanje meje med državama, za kar pa da Sodišče EU ni pristojno.
V Ljubljani so sicer izpostavljali, da je meja dokončno določena z arbitražno razsodbo in da bi Sodišče EU moralo arbitražno razsodbo sprejeti kot dejstvo, vendar sodišče v Luxembourgu temu ni prisluhnilo in je ocenilo, da so slovenski očitki Hrvaški podrejeni oziroma "akcesorni" obveznostim iz arbitražnega sporazuma.
Sodišče je sicer sporočilo še, da morata Slovenija in Hrvaška storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, kar je tedanji zunanji minister Miro Cerar ocenil kot izpolnitev pomembnega cilja. Nekateri drugi strokovni komentatorji so bili bolj kritični. Profesor na Fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj je na primer tedaj ocenil, da je ta odločitev v političnem smislu še dodatno oslabila položaj Slovenije napram Hrvaški.
Naslednji udarec je sledil 9. septembra, ko je Splošno sodišče EU zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe Evropske komisije, po kateri lahko Hrvaška uporablja ime teran kot sorto vinske trte na etiketi hrvaških vin.
Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom komisije, da je teran kljub drugačnim trditvam slovenskih vinarjev vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem in je zato mogoča omejena izjema za uporabo tega imena.
Slovenski proizvajalci vina teran sicer ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla, vendar pa so bili nad odločitvijo sodišča razočarani. Nekateri so jo označevali celo za politično, kritik pa je bil deležen predvsem nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, ki da se ni pravočasno odzival na načrte Evropske komisije.
Prejšnji teden sta epilog doživela še dva postopka. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 16. decembra razsodilo, da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški, kjer nekdanja Ljubljanska banka (LB) ne more izterjati terjatev do hrvaških podjetij, saj hrvaška sodišča teh zahtev sploh ne obravnavajo. Na drugi strani ta kljub drugačnemu dogovoru premierjev obeh držav na Mokricah leta 2013 še naprej razsojajo glede prenesenih vlog nekdanjih varčevalcev LB.
Šlo je sicer za enega redkih meddržavnih postopkov pred ESČP, ki se ukvarja predvsem z individualnimi pravicami oseb, ki jim države kršijo pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Sodišče pa ni pristojno za razsojanje o pravicah vladnih organizacij in Sloveniji ni uspelo dokazati, da LB to ni.
Le dan kasneje je Slovenija doživela nov poraz na Sodišču EU. Pritrdilo je Evropski komisiji v tožbi, da je Slovenija z zasegom dokumentov med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016 kršila načelo nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB). Ker ni ustrezno sodelovala z ECB pri odpravi posledic te kršitve, je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z EU.
Sodba je bila sicer pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU, saj je sodišče prvič pojasnilo pojem arhivov ECB. Arhivi unije zajemajo tudi arhive, ki niso hranjeni v stavbah in prostorih unije, arhivi ECB pa zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank.
Sodba pa je še dodatno izpostavila vprašanje, zakaj Slovenija izgublja v sodnih postopkih. Kot je za STA opozorila nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Trstenjakova, se s tem odpira predvsem vprašanje političnih odločitev, ali se sploh gre v tožbo. "Politiki se seveda, vsaj upam, odločajo na podlagi predlogov in argumentov pravnih strokovnjakov. Pri odločitvah za take postopke pa je treba interes države postaviti nad osebne, politične in strankarske interese," je poudarila.
Morda bi bilo kdaj pametneje iskati drugačne poti iskanja rešitev, ne le sodne. Izpostavila je primer zaščite kranjske klobase, kjer se je Hrvaški dovolilo uporabo tega imena še 15 let.
Po drugi strani pa se odpira tudi vprašanje strokovne podkovanosti strokovnjakov in odvetnikov, zlasti tujih, ki jih Slovenija angažira za zastopanje. "Za spore iz evropskega prava je treba izbrati strokovnjake za evropsko pravo," poudarja Trstenjakova, ki opozarja tudi na pomen kvalitete študija evropskega prava v Sloveniji. "Tu je še kar nekaj prostora za izboljšanje," je prepričana.
Dodala je, da se "v Sloveniji s temi neuspehi preveč obremenjujemo". "Vse države izgubljajo. Tudi Avstrija izgubi. In se s tem toliko ne obremenjujejo. Je pa res, da Avstrija včasih tudi zmaga," je še dodala profesorica.
Ljubljana, 23. decembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
