Ta čas se v Sloveniji soočamo z drugim, precej hujšim epidemičnim valom bolezni COVID-19, ki je še posebej prizadel gospodarstvo. Številni obrtniki in mali podjetniki razmišljajo o vsaj začasnem zaprtju svoje dejavnosti, ali pa kar o dokončnem zaprtju. Po informacijah, s katerimi razpolagam, je takih že skoraj dve tretjini. Kot vse kaže je to vsaj delno tudi posledica državnega podcenjevanja posledic zaprtja države, še posebej za malo gospodarstvo.
Čeprav vidni vladni predstavniki radi poudarjajo, da se je epidemija razbohotila prav zaradi neodgovornega ravnanja državljanov, pa ob tem pozabljajo, da je bila prav država tista, ki se med poletjem ni pripravila na drugi epidemični val in se je septembra celo odločila izvesti eksperiment, v skladu s katerim je odprla celotno državo, navkljub utemeljenim svarilom, da bo virus jeseni in pozimi znatno agresivnejši kot poleti.
Do dodatne škode gospodarstvu pa prihaja še iz enega razloga in sicer zaradi pogosto prepozno izplačane denarne pomoči (nadomestila plače) v povezavi z interventnimi ukrepi, denimo zaradi ukrepa začasnega čakanja na delo. Zaradi tega postaja čedalje bolj relevantno tudi vprašanje o morebitni odgovornosti države zaradi teh zamud.
Pravica do nadomestila plače
Na podlagi Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki velja od 28. novembra 2020 lahko delodajalci uveljavljajo delno povračilo nadomestila za zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo, ker jim zaradi posledic epidemije začasno ne morejo zagotavljati dela, pri čemer lahko povračilo znaša 80% izplačanega nadomestila plače in je omejeno s povprečno plačo v Sloveniji.
Prav tako lahko uveljavljajo tudi 100% povračilo izplačanih nadomestil plače za mesec november 2020 in sicer do izteka upravičenosti, pod dodatnim pogojem, da skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih ukrepih ne presega 800.000 EUR za posamezno podjetje. Vlogo za povračilo nadomestila morajo delodajalci oddati elektronsko na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in sicer najkasneje v roku 8 dni od napotitve zaposlenih na čakanje. Skrajni rok za oddajo vloge je 15.1.2021 in velja tudi za napotitve do 31.1.2021.
Postopek obravnave vloge za povračilo
Ko ZRSZ (v nadaljevanju: Zavod) prejme vlogo, o njej odloči po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta obveznost med drugim pomeni, da mora Zavod upoštevati tudi temeljna načela tega postopka, predvsem načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP) – pri postopanju in odločanju morajo njegovi organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, prav tako morajo paziti na to, da se pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristi strank nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa.
Poleg tega pa morajo njeni organi upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.
V primeru, če je delodajalčeva vloga upravičena, izda Zavod odločbo o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, nato z njim sklene pogodbo o tem povračilu, v kateri se določijo relevantna medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
Zakon določa minimalne (in obvezne) sestavine takšne pogodbe in sicer mora ta zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
Kdaj mora biti izdana odločba in kdaj prejeto nadomestilo?
33. člen ZIUPDVE nato v skladu z načelom ekonomičnosti iz ZUP določa, da Zavod odloči o vlogi v 15. dneh od vložitve s sklepom, pri čemer velja, da zoper sklep ni mogoče vložiti pritožbe, možen pa je upravni spor.
Glede na to, da je v zakonu jasno določeno tudi to, da mora pogodba o izplačilu nadomestila plače vsebovati tudi rok plačila, je pomembno vedeti, da je ta rok določen in sicer se delodajalcu povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca) izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po zakonu.
Država pogosto zamuja z izplačili
A država se rokov, ki jih je zakonodajalec določil kot zavezujoče, pogosto ne drži. Na spletnih straneh Zavoda je denimo moč prebrati, da je ta organ konec novembra opravil izplačila nadomestil, ki so bile vezana tako na peti kot celo na tretji protikoronski paket (PKP 5 in PKP 3). Slednji je bil sprejet že v mesecu maju 2020, kar priča o velikih zamudah pri izplačilih. Posledice tega zamujanja pa so za številne delodajalce izjemno težke, saj krepko vplivajo na njihovo likvidnost, na njihovo zmožnost plačevanja računov, ter na njihov eksistenčni položaj na sploh. Zaradi tega se nam upravičeno postavlja vprašanje, ali država nosi tudi pravno odgovornost zaradi zamujanja pri plačilih?
Država kot zagovor ponuja možnost sankcioniranja njenih organov po Zakonu o računskem sodišču
V medijih je bilo nedavno mogoče slišati izjavo nekega državnega uradnika, v kateri je številne zamude pri izplačilih nadomestil plače delodajalcem opravičeval z dolžnostjo dobrega poslovanja (beri: natančnega pregleda vlog delodajalcev) in s pretečimi sankcijami Računskega sodišča RS, v primeru, če bi le-to pri pregledu poslovanja ugotovilo kršitev obveznosti dobrega poslovanja.
Tovrstna opravičila niso utemeljena, saj zgoraj omenjeni ZIUOPDVE določa jasne roke tako glede izdaje odločbe o upravičenosti do nadomestil plače, kot tudi glede samega izplačila teh nadomestil. O dolžnosti dobrega poslovanja in o možnosti izreka morebitnih sankcij Računskega sodišča RS so državni organi in njihovi zaposleni že dodobra seznanjeni in bi morali to upoštevati tudi pri pripravah na izvedbo zavezujočih določil ZIUOPDVE, denimo tako, da bi za potrebe implementacije tega zakona poskrbeli za ustrezne kadrovske okrepitve.
(Odškodninska) odgovornost države
V pravni teoriji obstaja dokaj enotno stališče, da so državni organi (oziroma njihovi uslužbenci) dolžni izvrševati svoje dolžnosti, kršitev te dolžnosti pa pomeni njihovo protipravno ravnanje, pri čemer je lahko ta protipravnost bodisi v storitvi, bodisi v opustitvi.
Odgovornost države oziroma njihovih uslužbencev ima sicer svoj pravni temelj v Obligacijskem zakoniku (OZ) in sicer v njegovem 148. členu, ki ureja odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. V skladu s tem določilom pravna oseba (denimo Zavod) odgovarja za škodo, ki jo njen organ (državni uradnik) povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Če za posamezni primer zakon ne določa kaj drugega, ima taka pravna oseba nato pravico zahtevati povrnitev plačanega zneska od tistega, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (od državnega uradnika). O odgovornosti države za storitve (opustitve) njenega državnega organa se je jasno izrekla tudi sodna praksa[1] in sicer, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, pri kateri je ta organ zaposlen.
Sklep
Zamujanja pri izplačilih državnih nadomestil niso nedolžna kršitev, ali pa celo opravičljivo ravnanje v luči določil Zakona o računskem sodišču, ampak predstavljajo resno protipravno ravnanje, ki vpliva na eksistenčni položaj številnih podjetij, podjetnikov, obrtnikov in zaposlenih pri njih, pa tudi na zdravje slovenskega gospodarstva v celoti. Zato je treba biti na te kršitve pozoren in na njih stalno opozarjati. Poleg tega pa je koristno vedeti tudi to, da imajo vsi tisti, ki so bili prizadeti zaradi teh zamud na voljo tudi ustrezna pravna sredstva zoper državo, v primeru, če se ugotovi, da za to obstajajo ustrezne pravne predpostavke.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
[1] Glej Sodbo VSL sodba I Cpg 1591/2013 z dne 13.1.2015
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
