Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev, ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, se sodišče ne more spuščati v vsebinsko presojo tj. presojo utemeljenosti predloga.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot nedovoljen). Odločitev o zavrženju predloga temelji na četrtem odstavku 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1). Ta določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Sodišče prve stopnje je namreč ob obravnavanju storilčevega predloga ugotovilo, da je bilo storilcu 4. 8. 2017 že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kasneje, dne 4. 12. 2017, pa je bila izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena in storilcu določena preizkusna doba 14 mesecev. Slednji sklep je bil storilcu vročen 22. 12. 2017, poskusna doba pa je začela teči 23. 12. 2017 in je trajala do 23. 2. 2019. Navedeno pomeni, da bo dveletno obdobje od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo 23. 2. 2021. Sodišče je zaključilo, da je na podlagi navedenega predlog za odložitev izvršitve, ki ga je storilec vložil v predmetni zadevi 28. 4. 2020, nedovoljen.
Višje sodišče je pritožbo zoper slednji sklep zavrnilo (sklep št. EPVDp 83/2020 z dne 13. 11. 2020). Pritožba namreč temelji na dejstvu, da storilec v prvotnem sklepu, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni bil poučen, da bo v primeru ponovnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predlog za odložitev izvršitve zavržen, če še ne bosta potekli dve leti od izteka preizkusne dobe. Višje sodišče je poudarilo, da se v tej fazi postopka še ne ve, ali bo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako je opozorilo, da je navedeni pravni pouk sestavni del drugega sklepa o (ponovnem) izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz leta 2020, s katerim je v predmetni zadevi storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Višje sodišče tako meni, da je za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ključna ugotovitev, ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve sankcije že minili dve leti ali ne. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, se sodišče ne more spuščati v vsebinsko presojo tj. presojo utemeljenosti predloga. Sodišče tako kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da sodišče ni presojalo konkretnih okoliščin primera, ker naj bi šlo za enkratno kršitev pravil, s katero storilec ni povzročil nobenih posledic, da je vozil skladno z omejitvami, sodišče pa je kljub temu poseglo po najhujšem ukrepu in da bi moralo sodišče zadevo presojati tudi v kontekstu epidemije covid-19, ko javni promet ni vzpostavljen in tako storilec ne bo mogel obiskovati domačih ter izpolnjevati službenih in drugih obveznosti.
Sodišče je poudarilo, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, ter da je v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 takšen ukrep dolžno izreči. Tako z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi z odločitvijo o zavrženju predloga za odložitev izvršitve je sodišče v celoti sledilo tako načelu enakosti pred zakonom, prav tako pa ni kršilo načela, da je Slovenija pravna in socialna država, kot neutemeljeno navaja zagovornica, niti ni kršilo načela sorazmernosti. Vsakršno drugačno obravnavanje storilca v okoliščinah konkretnega primera, tj. meritorno odločanje o njegovem predlogu, bi dejansko pomenilo kršitev načela pravne države, saj bi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Načelo socialne države pa ne daje podlage za odločanje mimo jasnih zakonskih določb, katerih ustavna skladnost po mnenju pritožbenega sodišča ni vprašljiva.
Višje sodišče je tudi poudarilo, da glede na to, da je storilcu po sicer uspešno prestani preizkusni dobi v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška za 18 kazenskih točk, ne more biti nobenega dvoma o (ne)sorazmernosti izrečenega ukrepa in izpodbijani odločitvi v zvezi s predlogom za (ponovno) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Višje sodišče je ob upoštevanju vsega navedenega in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
