V nadaljevanju navajamo nekaj primerov situacij, v katerih se lahko znajdejo zaposleni, in pojasnila, kakšne so v tem primeru njihove pravice in dolžnosti.
Zaradi karantenske odločbe moram ostati v samoizolaciji, delodajalec pa mi želi za ta čas odrediti koriščenje rednega dopusta. Lahko to stori?
Delodajalec ne more enostransko odrejati izrabe letnega dopusta. Kot pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je pravica do letnega dopusta delavčeva pravica, s katero ta načeloma sam razpolaga. Delodajalec ima zgolj pristojnost, da koriščenje dopusta delavcu, ko ta zanj zaprosi, odreče, če koriščenja delovni proces ne omogoča. Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, je upravičen do polnega nadomestila plače.
Ker so lahko osebe v karanteno napotene tudi ustno, so imeli nekateri delavci težave pri dokazovanju tega svojim delodajalcem. Potrdilo o napotitvi v karanteno lahko posamezniku izdata Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ali policija, tako po elektronski kot tudi navadni pošti. Potrdilo je mogoče pridobiti tudi z izpolnitvijo obrazca na spletni strani NIJZ ali portalu eUprava, in sicer z uporabo e-identitete ali brez nje.
Narava mojega dela omogoča delo od doma, vendar tako ne želim delati. Ga lahko odklonim?
Če delodajalec odredi delo na domu oziroma zaradi izrednih okoliščin spremeni kraj opravljanja dela, potem delavec tega ne more odkloniti, lahko pa se dogovori denimo za koriščenje dopusta. Tudi v primeru dela na domu je delodajalec delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo. Če delavec meni, da pogojev za opravljanja dela na domu nima, delodajalec pa vztraja pri napotitvi na delo na domu, lahko vloži prijavo pri inšpektoratu za delo. Pri delu na domu je delavec na podlagi zakona upravičen tudi do nadomestila za uporabo lastnih sredstev.
Narava mojega dela omogoča delo od doma, vendar mi ga delodajalec noče odrediti. Na delovnem mestu ne želim delati, saj me je strah okužbe. Kaj lahko storim?
Odrejanje dela na domu je v domeni delodajalca, strah pred okužbo pa ni zadosten razlog za izostanek z dela. Če gre za krajše obdobje, lahko delavec tudi v takem primeru predlaga denimo koriščenje letnega dopusta. Na podlagi zakona lahko sicer po svoji želi izkoristi le en dan letnega dopusta, o čemer mora delodajalca obvestiti najmanj tri dni prej. Sicer pa mu delodajalec lahko dopust odreče. V ZSSS delavcu v opisanem primeru predlagajo, naj delodajalca seznani s pozivi vlade, skupine infektologov in NIJZ glede tega, da naj zdravje zaposlenih ne bo ogroženo po nepotrebnem ter da naj podjetja delavce, kjer je to le mogoče, razporedijo na delo na domu.
Ker zaradi kronične bolezni spadam v rizično skupino, mi je zdravnik priporočil samoizolacijo. Narava mojega dela onemogoča delo na daljavo, bolniške odsotnosti pa ne morem koristiti, ker še nisem bolan. Delodajalec mi je ponudil redni ali neplačani dopust. Res ni druge možnosti?
V ZSSS delavcu v takem primeru predlagajo, da od osebnega zdravnika pridobi pisno mnenje o tem, da zaradi zdravstvenega stanja delavca priporoča, da ta ostane doma, oziroma da obstaja možnost poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja v primeru okužbe. O umiku z delovnega mesta zaradi zdravstvenih razlogov odloča zdravnik specialist medicine dela, ki presoja individualno. Na podlagi izvida oziroma priporočila zdravnika in zakonskih določb svetujejo, naj delavec v takem primeru delodajalcu predlaga, naj mu odredi čakanje na delo doma.
Trenutno sem doma zaradi varstva otroka, vendar delodajalec zahteva, naj kljub temu vsaj malo delam od doma. Sem res dolžan to storiti?
Kdor je ostal doma, ker mora otroku zagotavljati varstvo, lahko uveljavlja 80-odstotno nadomestilo plače zaradi višje sile. V tem času mu dela ni treba opravljati. Primer višje sile, ki nastane zato, ker delavec ne more na delo zaradi varstva otrok, je sicer treba presojati v vsakem primeru posebej, zato delavec višje sile ne more uveljavljati samodejno.
Partnerica je doma zaradi bolniškega staleža. Doma sta tudi šoloobvezna otroka, saj so šole zaprte. Ali lahko ostanem doma tudi jaz in uveljavljam nadomestilo plače zaradi višje sile?
Primer višje sile je treba v takem primeru, kot že omenjeno, presojati v vsakem primeru posebej. Če je eden od staršev že doma zaradi bolniškega staleža, bi bilo treba presoditi, ali je nujno, da doma zaradi varstva otrok ostane tudi drugi od staršev. Pri tem je treba upoštevati naravo bolezni oziroma poškodbe drugega starša, starost in sposobnost otrok, da sami poskrbijo zase, ter druge okoliščine.
Kakšen je postopek ravnanja ob kršitvah?
V primeru kršitve pravic iz delovnega razmerja delavec najprej od delodajalca pisno zahteva odpravo kršitve. Če je član sindikata, se lahko nadeja pravne pomoči na sindikatu in ga morda tudi pooblasti za zastopanje. Tako bo zahtevo vložil sindikat.
Če delodajalec v osmih dneh kršitve ne odpravi, lahko delavec v 30 dneh odpravo kršitve uveljavlja na delovnem sodišču. To ne velja za denarne terjatve, pri katerih lahko delavec takoj vloži tožbo na sodišče. Tudi v tem primeru imajo člani sindikata marsikje pravico do brezplačne pravne pomoči oz. zastopanja na sodišču.
Takoj, ko je prišlo do kršitve, lahko delavec tudi poda prijavo na inšpektorat za delo. Tudi pri tem lahko pomaga sindikat.
Ljubljana, 19. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
