Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izvršba, dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi, ki je sicer bila prekinjena zaradi začetka prisilne poravnave, nadaljuje. Ker se je izvršba nanašala na premičnine dolžnika, ki so bile zarubljene in prodane v drugem izvršilnem postopku, se je dolžnik pritožil zoper takšno odločitev sodišča.
Višje sodišče v Ljubljani je takšni pritožbi s sklepom opr. št. I Ip 1172/2020 ugodilo.
Uvodoma je ugotovilo, da je bil predmetni izvršilni postopek pravilno ustavljen na podlagi prvega odstavka 132. člena > Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Sodišče je prav tako poudarilo, da skladno s četrtim odstavkom 212. do 218. člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena zakona. Kasneje, na podlagi sklepa sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, se je prekinjeni izvršilni postopek nadaljeval (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP).
Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršbo opravi, je odvisen od tega, ali je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu terjatev in od pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje. Če je bila ločitvena pravica pridobljena bodisi zunaj izvršilnega postopka bodisi v izvršilnem postopku do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave (terjatev pa tudi ni zajeta v posodobljenem seznamu hkrati s tem, da je upnik v kvalificirani obliki podal soglasje k prestrukturiranju zavarovane terjatve), izvršilno sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve (2. točka 216. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Če upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ločitvene pravice še ni pridobil, (navadna) terjatev pa je tudi zajeta v posodobljenem seznamu, pa izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (1. točka 216. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP).
Višje sodišče ugotavlja, da se je nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani aprila 2017 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave. Ta je bila potrjena s sklepom septembra 2017. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje za izterjavo celotne terjatve, saj je bil novembra 2014 opravljen uspešen rubež premičnin. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje v razlogih, izvršitelj sicer septembra 2016 sodišču sporočil, da je iste premičnine zarubil drug izvršitelj v drugi zadevi in jih tam tudi že prodal, vendar pa je sodišče prve stopnje menilo, da utesnitev izvršbe ni možna, ker je bila ločitvena pravica pridobljena, četudi so bili kasneje predmeti, na katerih je nastala, prodani oziroma morebitna kasnejša prodaja zarubljenih predmetov ne pomeni, da ločitvena pravica na njih hkrati tudi ni bila pridobljena. Višje sodišče meni, da takšna odločitev ni pravilna.
Višje sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je ločitveno pravico šteti za pridobljeno, s tem pa terjatev šteti za zavarovano v vsakem primeru, ko je upnik na dolžnikovem premoženju kadarkoli pred postopkom poenostavljene prisilne poravnave pridobil zastavno pravico, četudi zakon uporablja termin „pridobljena“ ločitvena pravica in izrecno ne določa, da mora le-ta do začetka postopka prisilne poravnave tudi obstati. Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju iz 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP pa mora obstajati tudi ob začetku (poenostavljene) prisilne poravnave. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev. Nekoč zarubljenih in kasneje že prodanih stvari ni mogoče zaradi poplačila upnikove terjatve prodati še enkrat – nikakršne take (prednostne poplačilne in ločitvene) pravice upnik ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave namreč ni več imel. To pa pomeni, da njegova terjatev takrat ni bila (več) zavarovana.
Na podlagi navedenega je Višje sodišče pritožbi ugodilo ter sklep nižjega sodišča razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.