Slovenija velja za eno od članic EU, v katerih bodo imele pričakovane demografske spremembe oz. staranje prebivalstva najbolj negativen učinek na javne finance, posebej na pokojninsko in zdravstveno blagajno, ob tem pa posredno in neposredno tudi na državni proračun.
V luči takšnih obetov je že več vladajočih koalicij napovedovalo in v koalicijske pogodbe vpisalo zavezo o vzpostavitvi posebnega demografskega sklada, ki naj bi odgovoril na javnofinančne izzive demografskih sprememb in vsaj nekoliko razbremenil proračun stroškov zaradi staranja prebivalstva.
A vse doslej vse te obljube in zaveze niso dobile oblike zakonskega predloga, saj stranke bodisi niso našle soglasja bodisi niso zdržale skupaj dovolj časa, da bi se o predlagani ureditvi dogovorile.
Zdi se, da je trenutna koalicija strank SDS, NSi, SMC in DeSUS vendarle korak bližje temu, da predlog pošlje v parlamentarni postopek in ga tudi sprejme.
Koalicija ima v mislih novega mega upravljalca državnih naložb
Vlada bo predlog zakona o demografskem skladu po napovedih premierja Janeza Janše obravnavala ta teden, ga nato predstavila socialnim partnerjem, zvezi društev upokojencev in mladinskemu svetu, nato pa ga z morebitnimi dopolnitvami iz teh razprav poslala v DZ.
Kot je razbrati iz pojasnil o zamišljenem koalicijskem modelu demografskega sklada, bodo v osnovi v njem vse strateške in portfeljske naložbe države, ki jih upravljajo (para)državni upravljavci. Izjema naj bi bila državna energetska podjetja in pa upravljalec avtocest Dars. Vrednost naložb v skladu bi bila v takem primeru nekaj več kot 8,5 milijarde evrov.
Demografski sklad bi tako nadomestil dosedanje državne upravljalce naložb oz. premoženja - Slovenski državni holding, Kapitalsko družbo, Družbo za upravljanje terjatev bank, DSU, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Modro zavarovalnico.
Po trenutnih koalicijskih zamislih bi se 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju namenilo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin izgradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.
Nadzorni svet naj bi bil 13-članski. Štiri člane bi imenovala vlada, devet pa DZ na predlog poslanskih skupin. V nadaljevanju naj bi dorekli še, na kakšen način bodo v nadzorni svet imenovani predstavniki civilne družbe. Uprava naj bi bila predvidoma tričlanska, imenoval pa bi jo nadzorni svet. Vodilni bi morali imeti deset let izkušenj iz upravljanja skladov in finančnih tveganj, izbrani naj bi bili na mednarodnem razpisu.
Koalicijo s svojim predlogom prehiteli opozicijski SD in SAB
A še preden je vlada predlog zakona o demografskem skladu obravnavala, sta opozicijski SD in SAB minuli teden v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah. Po njihovem predlogu bi se sredstva od upravljanja naložb oz. premoženja v državni lasti 20 let akumulirala v posebnem skladu, z njimi pa bi se nato v letih 2040-2070 sofinancirale pokojnine prihodnjih generacij upokojencev. V vmesnem času bi pokojninski primanjkljaj kril proračun.
Ključna podjetja v delni ali popolni državni lasti bi pred privatizacijo zavarovali s konceptom temeljnih demografskih naložb. Celotne dividende, donos in morebitne kupnine od prodaje deležev bi služile kot stalni vir financiranja sklada. Za odsvojitev temeljnih naložb bi bilo potrebno soglasje DZ.
Po predlaganem zakonu bi bil sklad upravičen tudi do deleža dividend in morebitnih kupnin od ostalih državnih kapitalskih naložb ter dveh odstotkov zbrane trošarine. Med prihodki bi bile tudi vodne koncesnine, v prihodnosti bi bilo mogoče mednje vključiti tudi prihodke od upravljanja z državnimi gozdovi.
Razlika s koalicijskimi predlogom je tudi ta, da bi bil tak sklad upravitelj sredstev, ne naložb. Sredstva bi vlagal na trgih in pri tem deloval kot globalni portfeljski vlagatelj.
Družbo bi upravljal devetčlanski nadzorni svet, ki bi ga imenoval DZ. Štiri člane bi predlagala vlada, štiri predstavniki sindikatov, delodajalcev in upokojencev ter mladih, enega pa bi predlagala Komisija za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija.
Ekonomist Mramor do predlogov kritičen
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je do ureditve demografskega sklada, kot je razvidna iz predlogov koalicije, kritičen. Kot je opozoril za STA, ekonomsko gledano zamišljeni model ne vzdrži.
Pojasnil je, da država glede na okoliščine, v katerih je, nima niti sredstev niti virov za financiranje tega, kar je zamišljeno. "Če imaš neto dolg do tujine, ga je treba servisirati, zato so viri, ki so na razpolago iz upravljanja državnega premoženja, namenjeni temu, da se dolg poplačuje in plačujejo sprotne obveznosti iz obresti," je dejal.
Zamisel o tovrstnem demografskem skladu zato po njegovih besedah prihaja približno 25 let prepozno. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je bilo to še smiselno, saj je bila država neto upnik tujine in je imela na razpolago premoženje, ki bi ga lahko namenila za financiranje pokojninskega sistema.
Mramor je poudaril tudi, da kot ekonomist težko komentira "politični piar", zato raje ne bi komentiral političnih dimenzij koalicijskih predlogov. "To počnejo že sami predlagatelji," je dodal.
V zamišljeni ureditvi Mramor vidi tudi določene poskuse sprememb korporativnega upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Te spremembe so potrebne in če bi bile ustrezno izpeljane, bi lahko bistveno izboljšale upravljanje državnih naložb in s tem prispevale k višji donosnosti premoženja in zmanjšanju zadolženosti države.
Ima pa določene pomisleke, če so zamišljene spremembe ustrezne, predvsem glede na predlagano sestavo organov nadzora in vodenja demografskega sklada, saj bi bile politične stranke neposredno vključene v upravljanje. "To je popolnoma neustrezno, saj je to naloga profesionalcev," je bil jasen.
V opozicijskih predlogih Mramor medtem ne vidi smisla. Predlagano je namreč, da se tisto, kar zdaj dobiva proračun kot svoj vir, to so dividende in prihodki od kupnin pri prodaji državnih naložb, 20 let steka nekam drugam, v poseben sklad, ki bi nato isti denar - vmes naj bi bil sicer še oplemeniten - plačeval za pokojnine. V predlagani shemi zato vidi bolj poskus ohranjanja trenutne oblike nadzora nad državnim premoženjem.
Številke ob bok predlogom za demografski sklad
V Sloveniji je trenutno 623.000 prejemnikov pokojnin, od tega 100.000 prejemnikov sorazmernih pokojnin oz. dodatkov k pokojnini. Ta številka naj bi se v naslednjih letih in desetletjih samo še povečevala, razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojensko populacijo, ki je trenutno pri okoli 1,5, pa poslabševalo.
Vplačila v pokojninsko blagajno v 80 odstotkih predstavljajo pokojninski prispevki zaposlenih in delodajalcev, Kapitalska družba (Kad) vsako leto zagotovi transfer v višini 50 milijonov evrov, kar predstavlja 0,9 odstotka (med letoma 1999 in 2019 je Kad vplačal skupaj 864,3 milijona evrov), manjši delež se v blagajno steče od dividend Zavarovalnice Triglav, v kateri ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) 34,47-odstotni delež, preostalo luknjo pa pokrije država iz proračuna.
Proračunski transfer v blagajno Zpiza že zdaj dosega okoli milijardo evrov letno ali približno desetino proračunskih odhodkov, po opozorilih bo ta transfer v naslednjih desetletjih narasel na večkratnik te vsote.
Po predlogu koalicije naj bi zato proračun pri financiranju pokojninske blagajne razbremenili s posebnim skladom, ki bi bil tudi neke vrste krovni upravljalec naložb v državni lasti. Izjema bi bila državna energetska podjetja in upravljalec državnih avtocest in hitrih cest Dars. Skupno naj bi tak sklad tako upravljal z okoli 8,5 milijarde evrov sredstev in nadomestil dosedanje upravljalce državnega premoženja.
Glavni med temi je Slovenski državni holding (SDH), ki je krovni upravljavec kapitalskih naložb države. Upravlja jih v več kot 50 družbah, katerih skupna vrednost znaša 10,3 milijarde evrov, merjeno po knjigovodski vrednosti na konec leta 2019 (ocenjena donosnost za lani 6,8 odstotka). Portfelj sestavljajo naložbe v imetništvu države in SDH ter vključuje promet (38,8 odstotka), energetiko (31,4 odstotka), finance (21 odstotkov) ter turizem in gospodarstvo (8,8 odstotka).
Naložbe so razdeljene na strateške, pri katerih je minimalni delež določen na 50 odstotka plus en glas (večina energetskih podjetij, podjetja s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture, SID banka, Talum, Krka in Zavarovalnica Triglav), pomembne, kjer je ta določen na 25 odstotkov plus en glas (Petrol, Geoplin, Sava, Sij, Hit, Loterija Slovenije, Nafta Lendava in Pozavarovalnica Sava, NLB), ter portfeljske, s katerimi SDH prosto razpolaga (Telekom, Unior).
Število zaposlenih je bilo konec leta 2019 pri 68.
Kapitalska družba (Kad) zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem lastnega premoženja in premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). V lasti je imela konec lanskega leta milijarde evrov premoženja. Vrednost sredstev sklada SODPZ je konec leta 2019 dosegla 795,2 milijona evrov (donosnost v 2019 4,97 odstotka). Število zaposlenih konec leta 2019 je bilo 60.
Dejavnosti DSU so upravljanje z nepremičninami, oddajanje v najem za potrebe javne uprave, investitor na področju poslovnih nepremičnin ter izvajanje javnih pooblastil s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine. Konec leta 2018 je imela 150,6 milijona evrov sredstev in 28 zaposlenih.
Družba za upravljanje terjatev bank oz. t. i. slaba banka ima za nalogo prestrukturirati bančni sistem, prestrukturirati slabe terjatve bank, ki jih je dobila, in jih nato odprodati. Konec 2019 je upravljala 696,8 milijona evrov vrednosti sredstev. Večino portfelja so predstavljale terjatve (58 odstotkov), nepremičnine (25 odstotkov) in lastniške naložbe (17 odstotkov). Konec 2019 je imela 135 zaposlenih.
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerega družbenik je Zpiz, gospodari s 3232 nepremičninami, večinoma so to namenska najemna stanovanja za upokojence in druge starejše v 116 krajih po Sloveniji. V skladu je 25 zaposlenih.
Modra zavarovalnica medtem upravlja s štirimi vzajemnimi pokojninskimi skladi, pri njej pa varčuje 289.075 ljudi, ima pa 1,7 milijarde evrov sredstev v upravljanju. Ob 531 milijonih evrov sredstev ima 60 zaposlenih.
Ljubljana, 22. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
