Evropska komisija je Hrvaški leta 2017 dodelila izjemo, v skladu s katero lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Pogoj je, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Slovenija, ki je leta 2006 teran v EU zavarovala kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras, je v tožbi, vloženi septembra 2017, spodbijala omenjeni delegirani akt. Konkretno je nasprotovala uporabi pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO), ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovi retroaktivni uporabi.
Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek. Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, torej ob vstopu države v unijo, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.
Presodilo je tudi, da Slovenija ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.
Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom komisije, ki je ves čas vztrajala, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Slovenski zastopniki na razglasitvi sodbe v Luksemburgu niso bili navzoči. Sodišče je Sloveniji naložilo, da poleg svojih stroškov poravna tudi stroške komisije. Hrvaška pa bo poravnala svoje stroške, je med drugim povedal sodnik splošnega sodišča, Ciprčan Savvas Papasavvas.
Na ministrstvu za kmetijstvo so poudarili, da Slovenija ni zadovoljna z odločitvijo sodišča EU in jo obžaluje. Sodbo, ki je nepravnomočna, bo podrobno preučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih. Za pritožbo na odločitev sodišča ima dva meseca časa.
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je dejala, da takšna odločitev pomeni škodo za slovenske pridelovalce terana, saj se pojavljajo skrbi, da bi hrvaški teran preplavil slovenski trg. Vendar pa je odločitev sodišča treba spoštovati. Ko bo državno odvetništvo preučilo sodbo, bodo sprejeli tudi odločitev, "ali vztrajati v boju".
Zunanji minister Anže Logar je bil kritičen, da je slovenska diplomacija "očitno zaspala", ko se je zadeva začela pripravljati na Evropski komisiji. Napovedal je, da namerava odločitev sodišča podrobno preučiti, prav tako bodo na ministrstvu preučili vse aktivnosti v povezavi s tem primerom.
V Evropski komisiji so poudarili, da lahko tako slovenski kot hrvaški vinarji še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino. "Delegirana uredba dopušča hrvaškim proizvajalcem vina, ki tradicionalno proizvajajo vino iz trte teran, da še naprej označujejo vino s tem imenom. Obenem uvaja tri pogoje, ki omejujejo obseg izjeme in preprečujejo kakršno koli zmedo glede tega vina in slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla teran," so spomnili.
S sodbo je sodišče EU popravilo krivico, storjeno po vstopu Hrvaške v EU, ko je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran pri označbi za vino, so poudarili na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Hrvaška ministrica za kmetijstvo Marija Vučković je pojasnila, da gre v primeru Slovenije za zaščiteno označbe izvirnosti terana, pri Hrvatih pa je zaščitena označba Hrvatska Istra. Kot je poudarila, imajo hrvaški vinarji pravico do uporabe svoje označbe za teran tudi na podlagi večstoletne kulturne, ekonomske in zgodovinske dediščine.
V Sloveniji so odzivi deležnikov na razsodbo večinoma izražali razočaranje. Po besedah predsednika Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjana Colje "očitno tudi sodišče EU ni imuno na moč politike". Kot je dodal, ne glede na sodbo v Sloveniji terana iz hrvaške Istre ne bo smelo biti, če pa bo, je Colja napovedal odškodninske tožbe.
"Če bi velike vinske dežele, kot so Francija, Italija ali Španija, zaščitile svoje vino, kot smo mi teran, sem globoko prepričan, da si nihče ne bi upal oporekati," je dejal predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak.
Pri reševanju vprašanja terana nismo znali stakniti glav in problema reševati skupaj, kot to znajo sosedje Hrvati, je ocenil enolog Friderik Vodopivec. "Res sem razočarana. Tudi za pridelovalce, za katere se ve, da od tega živijo. Nekaterim predstavlja tudi 85 odstotkov pridelave vin," pa je dejala profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Košmerl.
Politični akterji so medtem izmenjevali obtožbe. Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) je sodbo ocenil kot politično zaušnico takratnemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu in njegovi ekipi. Podobno gre po oceni Ive Dimic iz NSi za "veliko zaušnico" za takratno vlado in za kadrovanje Slovenije v Bruslju. Matej T. Vatovec iz Levice se je podobno vprašal, kako se je Židan lotil postopka pred Evropsko komisijo.
Tomaž Lisec (SDS) je dejal, da so novico sprejeli z žalostjo in da so v poslanski skupini leta 2017 opozarjali, kaj se lahko zgodi zaradi neodgovornega Židanovega dela. "Hrvaška je pod posebnimi pogoji dobila možnost uporabe in izrabe imena teran, kar gre na veliko škodo slovenskih pridelovalcev terana," je poudaril in dodal, da se v SDS sprašujejo, kdo bo plačal škodo slovenskim vinarjem in izgubljeno sodbo ter kdo bo prevzel politično odgovornost za novo izgubo.
Na drugi strani je Židan, sedaj poslanec SD, zatrdil, da je Slovenija uspela ohranili zaščito terana. Po njegovi oceni z odločitvijo sodišča največ izgubijo potrošniki, ki jih lahko podobne označbe na steklenicah zavedejo.
Poslanec SAB Marko Bandelli je s prstom med drugim pokazal na evropske poslance iz vrst SDS in Bogoviča, češ da niso storili dovolj za zaščito slovenskih interesov na bruseljskem parketu. Prvi mož LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec pa je na očitke o nezadostni učinkovitosti slovenske diplomacije odgovoril, da je bila "zadeva že zdavnaj v teku in se ni dogajala v času naše vlade".
Ljubljana, 09. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
