Vpliv koronakrize na mnenje revizorjev

Revidiranje natančneje opredeljuje 57. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da mora revizorjevo poročilo v pisni obliki vsebovati opredelitev družbe, obseg revizije in mnenje, poleg tega pa tudi: 

• sklic na morebitne druge zadeve, ki ne spreminjajo mnenja;
• mnenje, da je poročilo skladno z veljavnimi pravnimi zahtevami;
• navedbo o morebitnih napačnih navedbah v poslovnem poročilu, kar revizor presodi na podlagi poznavanja in razumevanja družbe in njenega okolja;
• izjavo o kakršnikoli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti družbe, da bi nadaljevala poslovanje.

V zvezi z zgoraj navedeno predpisano vsebino mnenja je Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju Inštitut) objavil dokument Vpliv COVID na revidiranje, kjer je opozoril, na kaj naj bodo revizorji pozorni. Pozorni naj bodo predvsem na:

• prilagoditev ocene tveganja;
• na dogodke, ki so se zgodili po datumu bilance stanja (ustreznost razkritij poslovodstva o vplivih pandemije na poslovanje revidirane družbe v letu 2020 in s tem povezanih negotovosti);
• ustreznost predpostavke o delujočem podjetju. Ali je predpostavka delujočega podjetja še ustrezna glede na trenutne ocene vplivov na gospodarstvo na splošno in v posameznih sektorjih;
• vpliv obstoječih razmer na računovodske izkaze za leto 2019 (npr. merjenje poštenih vrednosti, ocena kreditnega tveganja, oslabitvah sredstev, itd.);
• ovrednotenje zbranih revizijskih dokazov (zadostnost in ustreznost oziroma presoja vpliva zbranih revizijskih dokazov na revizorjevo mnenje);
• ključne revizijske zadeve (presoja, ali je čas, ki je bil porabljen za revidiranje zaradi vplivov epidemije, tako pomemben, da bi bilo potrebno to področje vključiti med ključne revizijske zadeve).

Dodatne nasvete je Inštitut priskrbel tudi s prevodom smernic IAASB (The International Auditing and Assurance Standards Board): Revizorjevo poročanje v sedanjih spreminjajočih se okoliščinah zaradi COVID-19 (v nadaljevanju Smernice). Te predstavljajo priporočila revizorjem, na kaj naj bodo pozorni pri revidiranju družb, ki pripravljajo letna poročila v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Reviziji so zavezane tudi majhne kapitalske družbe, ki merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. V tem primeru bodo revizorji morali postopati v skladu z zgoraj navedenimi Smernicami, še posebej pri presoji predpostavke o delujočem podjetju in odstopanju od primernega računovodskega poročanja.

Obstoječe razmere predstavljajo odstopanje od normalnih in vsakdanjih razmer. Vsi zainteresirani lahko po objavi preverijo, kako je koronakriza vplivala na poročanje podjetij, ki so zavezana reviziji in kakšne opombe so revizorji podali v mnenjih glede na zgoraj omenjena priporočila.

Verjamemo, da bodo omenjeni podatki po objavi največ preglavic povzročali bankam. Ti namreč služijo kot podlaga za nadaljnje presoje ustreznosti pri dodeljevanju kreditov, revizorjevo mnenje pa številke in ocene, s katerimi verjetno že razpolagajo, postavlja v novo luč. 

Oglejte si še druge članke s področja Letno poročilo in poslovni načrt


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.