Tako kot za druge ciljne skupine je vlada tudi za ciljno skupino samozaposlenih v času epidemije COVID-19 zagotovila različne ukrepe (mesečni temeljni dohodek, oprostitev plačila prispevkov) z namenom, da se ublažijo posledice epidemije COVID-19.
V primeru drugega vala imamo tako že pripravljeno paleto ukrepov za gospodarstvo in s tem tudi za samozaposlene kot pomembnega dela gospodarstva. Zaradi tega se bo bistveno skrajšal reakcijski čas, če bi prišlo do drugega vala in če bi bilo ponovno treba uvesti prepoved opravljanja določenih storitev in prodaje blaga. V primeru ponovne prepovedi opravljanja določenih storitev in prodaje blaga bi se vlada, ob upoštevanju proračunskih zmožnosti in po predhodni analizi, lahko odločila za morebitno reaktivacijo katerega od ukrepov.
Na vprašanje: »S kakšnimi ukrepi boste v primeru drugega vala epidemije pomagali podjetjem, da bodo lahko ohranili svoje delovanje«, vlada odgovarja:
11. 7. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4).
Ključni ukrepi PKP4 so:
– podaljšanje ukrepa čakanja na delo,
– določitev in plačilo nadomestila v času odrejene karanteno,
– sprememba glede ponudnikov turističnih bonov,
– ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu in
– prostovoljna mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi.
Prav tako so se prilagodili tudi obstoječi (finančni) ukrepi in predvideni novi ukrepi:
– posojilni sklad za turizem (objavljen 10. 4. 2020),
– garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere SPS (objavljeno 8. 5. 2020),
– subvencije za nakup zaščitne opreme (objavljeno 3. 7. 2020),
– omilitev pogojev pri potrpežljivih posojilih SID banke (objavljeno na spletnih strani SID banke),
– mikrokredite prek Slovenskega podjetniškega sklada,
– subvencije za digitalno transformacijo,
– sofinanciranje stroškov digitalizacije prodajnih poti in trženjskih gradiv za promocijo na tujih trgih,
– podpora raziskavam, razvoju in investicijskim projektom, povezanim z omilitvijo posledic COVID-19 (začetek ali dokončanje že začetih projektov).
Na vprašanje: »Kakšno pomoč v primeru drugega vala predvidevate za kmetijstvo«, pa vlada odgovarja:
Epidemija COVID-19 bo zagotovo imela pomemben vpliv na programiranje strateških dokumentov za novo finančno perspektivo. Ta epidemija je namreč jasno nakazala, kako ranljive so verige preskrbe s hrano na notranjem trgu Evropske unije in kako hitro se lahko pretrgajo, če države uvedejo ukrepe, s katerimi se prekine pretok blaga, storitev, delovne sile prek meja držav. Menimo, da se je v tem obdobju pokazalo, kako pomembno je krepiti produktivnost slovenskega kmetijstva, kako pomembno je, da z bodočimi ukrepi vstopamo v tiste segmente, kjer smo z vidika samooskrbe šibki in izrazito odvisni od uvoženih proizvodov. Sicer se je treba zavedati naravnih omejitev, ki nam realno gledano onemogočajo popolno samooskrbo na vseh področjih. Vlada RS kljub vsemu meni, da je treba stremeti k povečanju učinkovitosti in odpornosti proizvodnje, ob hkratnem varovanju naravnih virov.
Slovenija bi torej morala v prihodnjem programskem obdobju bistveno večji poudarek nameniti krepitvi samooskrbe na področjih oskrbe s sadjem in zelenjavo, z žiti, določenimi vrstami mesa in krepiti plemensko vzrejo tudi na področju prašičereje. Hkrati bi morala večji poudarek nameniti predelavi oziroma dodajanju vrednosti tem proizvodom in načinu trženja ter ponujanja teh proizvodov na trg.
Ko gre za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, je treba spodbuditi razvoj in rast pridelovalcev, ki so tržno naravnani, povečati je treba obseg investicij, ki povečujejo odpornost slovenskega kmetijstva in hkrati povečujejo samooskrbo na ključnih segmentih, kot je npr. pridelava zelenjave (prek podpor za pridelavo zelenjave v zaščitenih prostorih).
Bistveno večji poudarek je treba nameniti kolektivnim naložbam, kot so skupni zbirni centri, skladišča in hladilnice, s katerimi se proizvodi pripravijo za prvo prodajo oziroma za trg, saj takšne naložbe prinašajo racionalizacijo proizvodnje in ekonomije obsega, hkrati pa omogočajo oskrbo trga v daljšem časovnem obdobju.
Vlada tako ocenjuje, da je ključno krepiti dolgoročne pogodbene odnose med domačo živilskopredelovalno industrijo in slovenskimi proizvajalci.
Slovenski proizvajalci bi se morali združevati v skupine ali organizacije proizvajalcev, s čimer bi lahko v agroživilskih verigah dosegali boljši pogajalski položaj in zahtevane količine surovin, ki jih potrebuje živilskopredelovalna industrija.
V nadaljevanju bo treba več pozornosti nameniti vzpostavljanju inovativnih tržnih poti. Poudarjamo, da je zlasti prodaja preko spleta v teh okoliščinah tudi na področju ponudbe kmetijskih proizvodov doživela nov zagon.
Zavedamo se, da je treba omejene finančne resurse iz prihajajoče finančne perspektive še bolj ciljno usmeriti in jih investirati v ključna strateška področja za Slovenijo, ki so se posebej izrazila na podlagi izkušnje z epidemijo.
Vir: Ministrstvo za zdravje
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
