Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki je prisegla 14. marca, je v primerjavi z vlado Marjana Šarca uvedla nekaj manjših organizacijskih sprememb, je povedal Dovžan. Glavna je po njegovih besedah ta, da je vodja projekta postal zunanji minister Anže Logar. Ima dva namestnika, to je poleg Dovžana še državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Senčar.
Poleg tega je naloge dosedanje projektne skupine za pripravo in izvedbo predsedovanja prevzel sekretariat, ki bo v okviru generalnega sekretariata vlade skrbel za vse organizacijske in logistične vidike priprav in same izvedbe predsedovanja. S tem je povezano tudi to, da je zunanje ministrstvo prevzelo večjo vlogo pri vsebini predsedovanja.
"V bistvu je prišlo do nekakšne poenostavitve, ker je bilo treba priprave pospešiti zaradi dveh dejstev. Prvo je menjava vlade, zaradi katere je prišlo do krajšega zastoja, potem je pa glavno, seveda, covid-19, ki je kar nekaj časa onemogočal normalno delo," je pojasnil državni sekretar.
Po njegovih besedah je prišlo do krajšega zamika, ki ga je mogoče nadoknaditi. Pred tednom dni je prvič zasedala širša skupina za pripravo in izvedbo predsedovanja ter sprejela številne sklepe za pospešitev priprav. "Zdaj smo tukaj, da do konca poletja ulovimo vse, kar je bilo zamujeno," je poudaril namestnik vodje te skupine.
Med drugim je skupina sklenila, da je treba revidirati osnutek prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. "Vsebinsko je prejšnja vlada sprejela nek dokument, ki je iz več razlogov obsoleten," je pojasnil. Vmes je prišlo do menjave vlade in koronakrize, čemur je treba prilagoditi tudi izhodišča. Prav tako osnutek programa ni upošteval 18-mesečnega programa predsedovanja tria držav Nemčije, Portugalske in Slovenije, je pojasnil.
Na prioritete bo pomembno vplival tudi delovni program Evropske komisije, saj ima ta zakonodajno pobudo, in večletni finančni okvir EU, o katerem so se voditelji članic EU dogovorili v torek.
"Seveda, potrebujemo nov dokument, ki bo upošteval nekatera nova izhodišča, nove realnosti. Med njimi je recimo potreba, da EU oblikuje načrt za odziv na pandemije in načrt za odzivanje na globalne kibernetske napade. Vemo tudi, da je šibka točka EU na področju demografije," je dejal Dovžan.
Na petkovem prvem srečanju je skupina pod vodstvom zunanjega ministra sklenila tudi, da je treba program oziroma seznam dogodkov prilagoditi razmeram glede covida-19.
Na podlagi tega bodo ocenili tudi kadrovske potrebe, zaenkrat ostajajo pri načrtovanih 350 zaposlitvah za določen čas za projekt predsedovanja v celotni državni upravi. To število bi lahko znižali, če se bo izkazalo, da ne potrebujejo toliko ljudi.
Pri popolnjevanju zaposlitev za določen čas je, tudi zaradi covida-19, prišlo do manjše zamude, je povedal državni sekretar. Doslej so realizirali zgolj 47 odstotkov od 350 zaposlitev. Zato želijo dinamiko popolnjevanja mest izboljšati.
Zaposlovanje je treba pospešiti predvsem za stalno predstavništvo v Bruslju, kamor nameravajo poslati 120 od 350 zaposlenih za določen čas. Dodal je, da so zaposlovanje ljudi za delo v Bruslju zaradi selitve predstavništva v nove prostore nekoliko zaustavili. "Računamo, da bo konec avgusta oziroma v začetku septembra ta selitev izvedena in takrat bodo na novi lokaciji kapacitete in tam se bo lahko popolnjevalo," je povedal Dovžan.
Koliko ljudi bodo zaposlili na predstavništvu, ostaja še odprto, saj ne vedo, kako bo s samimi nalogami. V času hrvaškega predsedovanja je namreč raven aktivnosti v Svetu EU padla na deset odstotkov. Kjer so aktivnosti bile, tj. na delovnih skupinah, vezanih na covid-19, in v odboru stalnih predstavnikov, pa je bilo veliko več dela.
Zato je treba biti po besedah državnega sekretarja pri zaposlovanju fleksibilen. "Dopuščam možnost, da bo na koncu realizacija nižja od načrtovane ali pa da bo prišlo do kakšnih razporeditev v smislu drugačnih profilov ljudi," je povedal. "Smo v nekem procesu, kjer bomo morali biti maksimalno fleksibilni in po vselitvi v nove prostore oceniti, kje smo, ne samo doma, ampak tudi na stalnem predstavništvu. Tam bo nesporno moralo priti do okrepitve, pa tudi do prilagoditve novim razmeram in to bo jeseni najlažje oceniti," je poudaril Dovžan.
Zunanje ministrstvo tako v bližnji prihodnosti načrtuje objavo novega večjega razpisa za delo na stalnem predstavništvu. Večje število kandidatov bo v Bruselj napotenih po 1. septembru.
V novih prostorih predstavništva bodo v času predsedovanja potekali tudi različni promocijski dogodki, saj v Bruslju ne bo Slovenske hiše, ki je bila sprva predvidena za tovrstne aktivnosti. Državni sekretar je pojasnil, da že v prejšnji vladi vsa pristojna ministrstva niso dala soglasja k vzpostavitvi hiše.
Ti dogodki v Bruslju bodo še vedno organizirani. Po njegovih besedah so namreč v Sloveniji tudi drugi partnerji, kot sta Slovenska turistična organizacija in vladni urad za komuniciranje. "Mislim, da bo s skupnimi napori ravno tako zagotovljena promocija. Ne bo pa te administrativne in organizacijske oblike in dodatnega finančnega angažmaja še drugih ministrstev," je povedal.
Finančni načrt predsedovanja vlada sicer vlada ohranja pri 80 milijonih evrov. Načrtuje pa okrepitev koriščenja teh sredstev, saj tudi tu prihaja do zamud. Koriščenje sredstev bo najintenzivnejše v času predsedovanja v drugi polovici leta 2021.
Ljubljana, 24. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
