c S
Bo dosežen kompromis o svežnju za obnovo Evrope? 16.07.2020 Voditelji članic EU bodo v petek in soboto na prvem srečanju v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev poskušali doseči kompromis o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Odprtih vprašanj je precej, stališča so močno vsaksebi, a bruseljski viri ocenjujejo, da doseči dogovor ta konec tedna ni nemogoče.

Izhodišče za pogajanja je kompromisni predlog, ki ga je minuli petek predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. V njem je pretežno ohranil obseg svežnja, med največjimi novostmi pa so spremembe pri izračunavanju nacionalnih ovojnic.

Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ki sta neločljivo povezana. Tehnično ju je skoraj nemogoče ločiti, politično pa povsem nemogoče, so njuno vez pojasnili viri pri EU.

Ključna odprta vprašanja so obseg svežnja, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, rabati za nekatere neto plačnice, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.


Obseg svežnja in rabati

Michel je predlagal večletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov, kar je 26 milijard manj od majskega predloga komisije. Obseg sklada za okrevanje je ohranil pri 750 milijardah evrov. Obdržal je tudi razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, torej za prva je predvidel 500 milijard, za druga pa 250 milijard evrov.

To sta druga predloga komisije in Michela, ki upoštevata tudi sklad za okrevanje po pandemiji. Prvotni predlog je komisija predstavila maja 2018, Michel pa je svoj prvi kompromisni predlog objavil februarja, a so proračunska pogajanja tedaj propadla.

Varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska - nasprotuje tako krovnemu obsegu kot rešitvi glede nepovratnih sredstev in posojil, kar je ena ključnih točk razhajanj v pogajanjih.

Ta problem poskuša Michel rešiti z velikodušnimi rabati ali proračunskimi popusti. Predlaga namreč ohranitev rabatov za omenjeno četverico in Nemčijo v enkratnih zneskih. Ta rešitev je za pet neto plačnic boljša od predloga komisije, a jo bodo po pričakovanjih poskušale še izboljšati, medtem ko bo večina preostalih članic, vključno s Slovenijo, poskušala rabate oklestiti.


Izračunavanje nacionalnih ovojnic

Bistvena novost v Michelovem predlogu so spremembe pri izračunavanju nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, osrednjega instrumenta v svežnju za okrevanje, za katerega je predvidenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Michel predlaga, naj bo 70 odstotkov sredstev za nacionalne ovojnice, 217 milijard, razdeljenih na podlagi ključa, ki ga je predlagala komisija, in dodeljenih v prihodnjih dveh letih, preostalih 30 odstotkov, 93 milijard, pa na podlagi novega ključa pozneje, torej leta 2023.

Ta sprememba je odziv na kritike, ker komisija utemeljuje ključ za razdelitev sredstev zlasti na podatkih o brezposelnosti v obdobju pred krizo, ki po mnenju mnogih ne izraža prizadetosti zaradi covida-19, medtem ko naj bi novi ključ za 30 odstotkov sredstev temeljil na padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letih 2020 in 2021, kar naj bi ustrezno zrcalilo učinke krize.

Kako bi ta sprememba vplivala na trenutne nacionalne ovojnice, je na tej točki nemogoče reči, izpostavljajo viri pri EU. Poleg tega pogajanj še ni konec in ni nujno, da bo omenjeni predlog obveljal.


Ključno vprašanje pogojevanja

Pogojevanje je izjemno pomembno in večplastno vprašanje, ki bo po nekaterih neuradnih navedbah najtrši oreh. Iz Budimpešte je že slišati grožnje z vetom. Madžarski premier Viktor Orban si je namreč zagotovil parlamentarni mandat, s katerim lahko zahteva ustavitev postopka po členu 7 in preprečitev povezave med vladavino prava in proračunom kot pogoj za podporo svežnju za okrevanje.

Povezava med spoštovanjem načela vladavine prava in proračunom je en vidik pogojevanja. To je izjemno občutljivo vprašanje, saj je za dogovor o proračunu potrebno soglasje. Michel predlaga, naj članice o sankcijah zaradi nespoštovanja načela vladavine prava odločajo s kvalificirano večino, kar pomeni, da je sprejetje odločitve težje kot po predlogu komisije, po katerem bi obveljal predlog komisije, razen če bi bila kvalificirana večina proti.

Drugi vidik pogojevanja se nanaša na nacionalne načrte za okrevanje, ki jih bodo članice pripravile ob upoštevanju letnih evropskih proračunskih, reformnih in naložbenih priporočil. Načrte bodo po Michelovem predlogu potrjevale članice s kvalificirano večino, odločitev o izplačilu sredstev pa bo sprejela komisija ob upoštevanju mnenja članic. Nekatere države vztrajajo, da bi morale tudi o izplačilu sredstev odločiti članice s kvalificirano večino ali celo s soglasjem.

Tretji vidik vprašanja pogojevanja je nov Michelov predlog, da mora biti 30 odstotkov proračunskih sredstev povezanih z uresničevanjem zelenih ciljev, medtem ko je komisija predlagala 25-odstotno podnebno kvoto. V tem kontekstu je Michel vključil še en nov element. Pogoj za pridobitev sredstev iz sklada za pravičen zeleni prehod, v okviru katerega naj bi levji delež dobila Poljska, bo zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poljska je edina članica, ki se k temu cilju doslej ni zavezala.


Novi lastni viri

Celoten sveženj za obnovo Evrope temelji na ukrepu dviga praga lastnih virov, ki bo omogočil zadolževanje Evropske komisije na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep bodo morali ratificirati vsi parlamenti članic.

Najti pa bo treba tudi vire, s katerimi bo unija pandemični dolg odplačala. Komisija je predlagala, naj se začne dolg odplačevati šele z letom 2028, a Michel je začetek odplačevanja v svojem predlogu premaknil na leto 2026. Predlagal je tudi, da naj bo lastni vir iz davka na plastiko vključen že takoj na začetku tega večletnega okvira, leta 2021.

Poleg tega predlaga v prihodnjem letu dogovor še o dveh novih lastnih virih - obdavčenju ogljično intenzivnih industrijskih izdelkov, ki jih unija uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev - ter pripravo obnovljenega predloga za shemo trgovanja z izpusti.


Slovenska stališča

Slovenija je imela ob prvem poskusu proračunskega dogovora februarja v pogajanjih tri ključne prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ravni, ki bo primerljiva s predlogom komisije iz maja 2018, po katerem naj bi prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, Zahodno Slovenijo, ter povečanje sredstev za razvoj podeželja.

Premier Janez Janša je minuli teden v Bruslju pred objavo Michelovega kompromisnega predloga izpostavil, da sta za Slovenijo v pogajanjih ključna dva cilja: da je končni dogovor čim bliže predlogu Evropske komisije in da se doseže čim prej.

Uradnih informacij o slovenskih stališčih o drugem Michelovem kompromisnem predlogu za zdaj ni, a po pričakovanjih ustrezna višina kohezijskih sredstev ostaja ključna za slovensko podporo svežnju. To, da je Michel nekoliko znižal obseg večletnega proračuna in da njegov predlog ne predvideva bistvenih dodatnih sredstev za kohezijo, je verjetno razlog za zaskrbljenost.

Medtem ko je ohranitev krovnega obsega sklada za okrevanje ter razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili v skladu s slovenskimi cilji, pa je mogoče predvidevati, da Michelov predlog izračunavanja nacionalnih ovojnic, ki odstopa od predloga komisije, za Slovenijo ni ustrezen.

Prav tako ne more biti zadovoljna z znižanjem sredstev za sklad za pravičen zeleni prehod v okviru večletnega proračuna. Čeprav del sredstev za ta sklad iz instrumenta za okrevanje ostaja 30 milijard evrov, pa se del iz večletnega proračuna zmanjšuje z deset na 7,5 milijard evrov, tako da je skupaj za sklad predvidenih 37,5 milijarde evrov, ne več 40 milijard.

Po drugi strani pa je mogoče sklepati, da je za Slovenijo ugodno trenutno stanje glede sredstev za razvoj podeželja, saj so se ta glede na prvi predlog komisije leta 2018 znatno povečala.


Prvi vrh v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev brez fizične navzočnosti novinarjev

To bo prvi vrh v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev. Novinarji ne bodo imeli dostopa do stavbe Evropa, v kateri se sestajajo voditelji. Po neuradnih navedbah je doslej deset nacionalnih delegacij, med njimi tudi slovenska, napovedalo virtualne novinarske konference iz prostorov Sveta. Nekatere pa bodo dogodke za novinarje organizirale v prostorih stalnih predstavništev.

V Bruslju izpostavljajo, da je prva prioriteta zagotoviti varnost udeležencev. Število članov nacionalnih delegacij bo bistveno omejeno. Običajno jih je okoli 20, sedaj bo lahko imel voditelj s seboj le šest članov delegacije. Upoštevati bo treba 1,5 metra razdalje. Če to ne bo mogoče, bo treba nositi masko. Protokolarnega rokovanja ne bo.

Voditelji se bodo sestali v sobi EBS5 v petem nadstropju stavbe Evropa v obliki jajca, ki je sicer predvidena za velika multilateralna srečanja. Soba, ki leži prav na sredini stavbe, lahko gosti 330 ljudi. Konec tedna bo v njej sedelo okoli 30 voditeljev s svetovalci.

Bruselj, 15. julija (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.