Čeprav je obdobje izrednih razmer prineslo mnogo izzivov obvladovanja tekočega poslovanja v letu 2020, pa nam vpogled v računovodske izkaze za zadnjih 5 let na portalu AJPES omogoča enostaven vpogled v kondicijo družb ob koncu leta 2019. Pri tem pa bo pri analiziranju podatkov potrebno upoštevati tudi zadnje spremembe Slovenskih računovodskih standardov SRS (2016).
Od 1. januarja 2019 (torej za celotno leto 2019) so morale namreč družbe v skladu s spremembo Slovenskega računovodskega standarda SRS 1 (2016) – Opredmetena osnovna sredstva med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pripoznati tudi najeta sredstva. Tako je moral najemnik obračunati vsako najemno sestavino v pogodbi ter oceniti trajanje najema, kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema in obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema. V skladu s SRS 1.27 namreč mora najemnik na datum začetka najema pripoznati opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in obveznost iz najema. To pa pomeni, da najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
V skladu s spremenjenim SRS 1.63. se lahko najemnik odloči, da kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi. Pri tem za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do 1 leta. Najem majhne vrednosti pa je najem, katerega vrednost znaša do 10.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.
To pomeni, da se spremembe iz naslova ovrednotenja najemov v računovodskih izkazih prepoznale kot:
Pri tem so se lahko mikro in majhne družbe po merilih določanja velikosti gospodarskih družb t.j. v skladu s 55. členom Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) odločile, da poslovnih najemov ne pripoznavajo kot sredstva, ampak pripoznajo najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.
Prav tako izvajalci gospodarske javne službe, ki računovodijo po SRS 32 (2016) - Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb, poslovnih najemov osnovnih sredstev gospodarske infrastrukture za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe ne pripoznavajo kot sredstva, ampak pripoznajo najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.
Prav tako pa se je lahko najemnik odločil, da uporabi poenostavljeno možnost v skladu z novim SRS 1.68. V tem primeru kumulativni učinek začetne uporabe omenjenega spremenjenega področja najemov pripozna kot prilagoditev pravice do uporabe in začetnega stanja prenesenega čistega poslovnega izida na dan začetne uporabe; to je 1. januar 2019. Najemnik tisto izmed obeh omenjenih možnosti, za katero se je odločil, uporabi dosledno za vse najeme, pri katerih je najemnik.
Navedene določbe pa se smiselno uporabljajo tudi za področje najemov neopredmetenih sredstev v skladu s SRS 2 (2016) - Neopredmetena sredstva in naložbenih nepremičnin s skladu s SRS 6 (2016) – Naložbene nepremičnine.
Navedeno torej pomeni, da bomo letos v bilanci stanja lahko zasledili višjo vrednost neopredmetenih in opredmetenih sredstev ter obveznosti, ki bi lahko bila odraz najemov. Glede na to, da so te kategorije tudi odraz drugih faktorjev npr. investicij v osnovna sredstva, pa to pomeni, da bo toliko bolj natančno potrebno tudi prebirati pojasnila k izkazom, pri družbah zavezanih k reviziji pa k prebiranju celotnega letnega poročila.
Glede na to, da se pripoznanje in ovrednotenje najemov odraža tudi v izkazu poslovnega izida, pa bomo lahko zaznali tudi drugačno porazdelitev prihodkov, več finančnih odhodkov in prevrednotenih sredstev ter ne na vse zadnje tudi nižji poslovni rezultat. Prav tako pa bo iz tega naslova tudi nižji bilančni dobiček ter temeljna kazalca poslovanja EBIT in EBITDA.
Enostaven vpogled v poslovanje poslovnih subjektov nam omogoča torej že analiza časovnih vrst računovodskih podatkov za 5 let, v kolikor pa bi želeli tudi ovrednotiti tveganje neplačila, ki bo zajel tudi težave podjetij tekočega obdobja pa bo potrebno preveriti tudi boniteto ali uporabiti katero izmed analitičnih orodij npr. FI-PO. Nedvomno pa bo vpliv izrednih razmer mogoče tudi preveriti v dogodkih bo zaključku poslovnega leta v revizijskih poročilih, ko bodo le-ta objavljena.
Oglejte si še druge članke s področja Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
_________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
