Spletni seminarji in DDV

Izvedba spletnega seminarja v živo prek spleta

Spletne seminarje uvrščamo med storitve. Za pravilno obdavčitev je potrebno poznati pravila o kraju obdavčitve storitev ( 25. - 30 e. člen ZDDV-1). Storitev spletnega izobraževanja ni posebej opredeljena v katerem izmed posebnih pravil, zato uporabimo splošno pravilo o obdavčitvi storitev (25. člen ZDDV-1).

Splošno pravilo pravi, da je kraj obdavčitve storitev, ki jih prejme davčni zavezanec tam, kjer ima sedež svoje dejavnosti. Če so storitve opravljene stalni poslovni enoti zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima ta sedež svoje dejavnosti, je kraj obdavčitve storitev tam, kjer ima stalno poslovno enoto. Če so storitve opravljene nezavezancu, pa je kraj obdavčitve tam, kjer ima sedež izvajalec storitve.

V tabeli 1 povzemamo DDV pravila, ki veljajo za slovenskega davčnega zavezanca, ki je v vlogi izvajalca spletnega seminarja.

Tabela 1: DDV obveznosti slovenskega davčnega zavezanca, ki je izvajalec spletnega seminarja

Status prejemnika storitve	Kraj obdavčitve	Zakonska podlaga	Obveznosti slovenskega izvajalca spletnega seminarja
Davčni zavezanec ali končni potrošnik iz Slovenije	Slovenija	25/1 člen ZDDV-1	Izda račun s slovenskim DDV.
Davčni zavezanec iz EU	Druga država EU	25/1  člen ZDDV-1	Izda račun brez DDV in prevali obveznost obračuna in plačila DDV na prejemnika storitve iz druge države EU.
Davčni zavezanec iz tretje države	Tretja država	25/1 člen ZDDV-1	Izda račun brez DDV. Prejemnik storitve ravna v skladu z DDV zakonodajo tretje države.
Končni potrošnik iz EU ali tretje države	Slovenija	25/2  člen ZDDV-1	Izda račun s slovenskim DDV.

Prodaja posnetka spletnega seminarja

Prodajo posnetka spletnega seminarja bi lahko pod določenimi pogoji uvrstili med elektronske storitve po 30. c členu ZDDV-1. Navedeno velja zgolj v primeru, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. prejemnik elektronske storitve je nezavezanec oz. končni potrošnik (30. c/1 člen ZDDV-1);
2. storitve se opravljajo (1) s pomočjo medmrežja oz. elektronskega omrežja (2) povsem avtomatizirano z minimalnim človeškim posredovanjem in (3) ob odsotnosti informacijske tehnologije sploh ne bi obstajale (7. člen Uredbe 282/2011).

Primer: Slovenski davčni zavezanec pripravlja dogodke oz. šole, ki posameznikom pomagajo pri osebni in poslovni rasti. Na spletni strani omogoča tudi nakup zvočno-slikovnega posnetka že izvedenega dogodka. Posameznik naročen in plačan posnetek prejme povsem avtomatično, brez poseganja zavezanca. Po vpisu podatkov plačilne kartice je posnetek seminarja avtomatično poslan na e-mail naslov stranke. Ali gre v konkretnem primeru za elektronsko storitev v skladu s 30. c členom ZDDV-1?

V kolikor je prejemnik elektronske storitve nezavezanec oz. končni potrošnik in je storitev avtomatizirana do te mere, da opravljanje storitve poteka popolnoma avtomatizirano, s pomočjo spleta oz. brez človeškega posredovanja, potem gre v konkretnem primeru za elektronske storitve po 30. c členu ZDDV-1.

V tabeli 2 povzemamo DDV obveznosti slovenskega davčnega zavezanca, ki opravi elektronske storitve nezavezancem oz. končnim potrošnikom.

Tabela 2: DDV obveznosti slovenskega davčnega zavezanca, ki opravlja elektronske storitve

Status prejemnika	Kraj obdavčitve	Zakonska podlaga	Obveznosti slovenskega izvajalca elektronske storitve (npr. zvočno-slikovni posnetek spletnega seminarja)
Nezavezanec oz. končni potrošnik iz Slovenije	Slovenija	30.c člen ZDDV-1	Izda račun s slovenskim DDV.
Nezavezanec oz. končni potrošnik iz EU	a.)    Slovenija b.) Druga država EU	30.c člen ZDDV-1	a.) Skupna prodaja elektronskih storitev v državah EU ni presegla 10.000 EUR (brez DDV) v tekočem, niti v preteklem koledarskem letu: Izda račun s slovenskim DDV. b.) Prag 10.000 EUR je presežen: Izda račun z obračunanim DDV druge države EU. Pred tem pridobi DDV številko druge države EU ali pa se vključi v posebno ureditev mini VEM.
Nezavezanec oz. končni potrošnik iz tretje države	Tretja država	30.c člen ZDDV-1	Izda račun brez DDV in se pozanima ali ima kakšne obveznosti v tretji državi.

V kolikor zavezanec opravi elektronsko storitev davčnemu zavezancu, ravna v skladu s splošnimi pravili po 25. členu ZDDV-1, ki smo jih povzeli v tabeli 1.

Sklep

Za pravilno obdavčitev spletnih seminarjev je potrebno najprej preveriti za kakšno vrsto storitve gre in kako se ta izvaja oz. opravlja. Šele v naslednjem koraku preverimo kakšen status ima naročnik storitve. Običajni spletni seminarji, ki jih zavezanci izvajajo v živo, prek spleta so obdavčeni po 25. členu ZDDV-1. Ob upoštevanju določenih pogojev pa lahko spletne seminarje uvrstimo tudi med elektronske storitve po 30. c členu ZDDV-1.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Viri:

- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1); Uradni list RS, št. 61/2020 z dne 30.4.2020)
- Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15.3.2011 (Uradni list EU L77/1)

Članek pripravila: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR

________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.