c S
Čakanje na delo in skrajšani delovni čas 08.06.2020 Objavljamo pogosta vprašanja in odgovore o ukrepih povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencije za krajši delovni čas po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Oba ukrepa sta namenjena ohranjanju čim več delovnih mest.

I. POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

1. Kdaj bo mogoče vložiti novo vlogo po ZIUOOPE?
Vlogo za pridobitev povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je Zavod
RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) objavil dne 3. 6. 2020 na Portalu za delodajalce.

2. Kakšen je rok za oddajo vloge?
Delodajalec mora vložiti vlogo v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

3. Kdo je upravičen do povračila nadomestila plače?
Vsak delodajalec razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,
katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %;
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po
standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marec 2020;
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva
mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi
epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

4. Kakšne pogoje mora izpolnjevati delodajalec?
Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge:
- plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti;
- predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje
zadnjih petih let.
Delodajalec ne sme biti v stečajnem postopku.

5. Kakšen je čas trajanja ukrepa?
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija
2020.

6. Kakšna je višina izplačanega nadomestila plače s strani Zavoda?
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Zavoda znaša 80 % nadomestila
plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki
znaša 892,50 EUR.

7. Ali moramo po ZIUOOPE vložiti novo vlogo, če nam je sklep potekel 31. 5., ali lahko pošljemo
na Zavod le nove odredbe?
Oddati morate novo vlogo.

8. Delavcem smo že v marcu odredili čakanje na delo do preklica. Ali moramo za potrebe oddaje
nove vloge po ZIUOOPE izdati nove odredbe, čeprav trenutne niso bile preklicane in še
veljajo?
Če so odredbe še veljavne (ker niso bile preklicane oz. veljajo npr. do 30. junija), lahko te odredbe
priložite k novi vlogi.
Na našem portalu je v priročniku za izpolnjevanje vloge opisano, kako lahko odredbe iz prejšnjih
vlog prenesete k novi vlogi. S klikom na gumb UVOZ PODATKOV O OSEBAH IZ PREJŠNJIH
VLOG se vam prikažejo EMŠO, ime in priimek osebe, ki ste jo že imeli na prejšnjih vlogah. Lahko
uvozite vse osebe ali posamezno osebo. Tudi po prenosu oseb lahko še vedno popravljate, brišete
ali dodajate nove osebe.
Obdobje čakanja je vpisano od 01.6. do 30.6, popravki obdobja so možni le znotraj tega obdobja.

9. Ali zadošča, če pokličemo delavca na delo za več kot 7 delovnih dni v mesecu, nova odredba
in obvestilo Zavodu (kot po ZIUZEOP in ZIUZEOP-A) ali je potrebna nova vloga?
Zadoščata nova odredba in obvestilo Zavodu.

10. Ali lahko v ukrepe vključujemo tudi delavce, ki smo jih zaposlili preko programov APZ?
Delodajalec ob oddaji vloge izjavi: »Za delavca, ki ga vključujemo v ta ukrep, ne uveljavljamo oz. v
času uveljavljanja pravice iz tega zakona ne bomo uveljavljali sredstev iz programov aktivne politike
zaposlovanja.«
Če bo Zavod ob prejemu mesečnega zahtevka delodajalca za delno povračilo nadomestila plače
ugotovil, da je delodajalec za navedenega delavca uveljavljal sredstva za subvencionirane
zaposlitve ali javna dela, zahtevka delodajalca (kljub pozitivnemu sklepu in pogodbi) za tega
delavca ne bo odobril. Delodajalec ima lahko zaposlene druge delavce, za katere je pri Zavodu
pridobil subvencijo (Zaposli.me…), vendar teh oseb ne more vključiti v ukrep čakanja na delo v času
prejemanja subvencije. Delodajalec lahko koristi programe usposabljanj (UDM- Usposabljanje na
delovnem mestu, DP- delovni preizkus), saj v tem primeru ne gre za zaposlovanje (vključene
osebe ostanejo brezposelne osebe).

11. V 3. odstavku 30. člena je predvideno, da delodajalec priloži k vlogi oceno upada prihodkov.
Ali je potrebna posebna priloga k vlogi?
Ne, ni potrebno. Zadostuje, da delodajalec to potrdi pri ustrezni izjavi na obrazcu vloge.

12. Od katerega bruto se izračuna višina delnega povračila nadomestila plače?
Izračuna se od bruto plače delavca (t.i. I. bruto ). Zavod bo povrnil 80% nadomestila plače, pri čemer
pa izplačano nadomestilo plače delavcu s strani delodajalca ne sme biti nižje od minimalne plače v
RS. Najvišji znesek delnega povračila nadomestila je lahko v višini najvišjega zneska denarnega
nadomestila za brezposelne (892,50 EUR).

13. Kaj je mišljeno z zadnjim odstavkom 32. čl., da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času
prejemanja nadomestila plače?
Delodajalec ne sme odpustiti tistega delavca, ki ga je vključil v ukrep in zanj uveljavlja delno
povračilo nadomestila plače.


II. SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

1. Kakšen je rok za oddajo vloge?
Delodajalec mora vložiti vlogo v 15 dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, vendar
mora o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom Zavod obvestiti najkasneje tri dni po tej
odredbi. Podrobneje pri naslednjem vprašanju.
Vloga za skrajšani delovni čas bo na Portalu objavljena dne 12. 6. 2020.

2. Na kakšen način Zavod obvestimo, da smo delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim
časom?
V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo
delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov:
obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca,
število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom in datum odreditve
takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije
(zato naj si ga delodajalec shrani).
Gre za zakonsko obveznost obveščanja Zavoda. Dokazilo o posredovanem obvestilu je
obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.
Enoten elektronski naslov za ta obvestila je obvestilacas@ess.gov.si. Zavod bo upošteval tudi
obvestila, ki so prispela na gpzrsz@ess.gov.si.
Zakonski rok za obvestila za osebe napotene na skrajšan delovni čas od 1. 6. 2020 dalje je 4.6. (v treh delovnih dneh od dneva odreditve).

3. V kakšnem času Zavod odloči o vlogi?
Zavod o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge.

4. Ali se je na sklep mogoče pritožiti?
Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

5. Kakšna je višina subvencije?
Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
? 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od
20 do vključno 24 ur tedensko,
? 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od
25 do vključno 29 ur tedensko,
? 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od
30 do vključno 34 ur tedensko.
? 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35
ur tedensko.

6. Kakšne so obveznosti delodajalca?
Delodajalec mora:
- pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom opraviti posvetovanje
s sindikati oziroma s svetom delavcev in pridobiti njihovo mnenje,
- delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
-v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s
skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz
poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred
13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali
ZIUZEOP in
- ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti
delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim
časom.

7. Ali je mogoče vložiti vlogo za ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in
hkrati vlogo za ukrep čakanja na delo?
Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo.

8. Kako lahko delodajalec razporeja skrajšani delovni čas?
Ker gre za tedensko določen obseg delovnega časa, je z odredbo tako delo lahko po stališču
MDDSZ odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali
se te ure porazdelijo različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne
razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Ker gre za zmanjšanje delovne obveznosti
delavca na tedenski ravni, je dolžnost delodajalca, da ure tedensko ustrezno razporeja, tako da
ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečni ravni referenčnega
obdobja, temveč le na tedenski ravni.
Pri obsegu skrajšanega delovnega časa npr. 20 ur tedensko, lahko delodajalec kombinira
delovne ure, tako kot je določen delovni čas v odredbi (ni potrebno 5 x 4 ure dnevno, lahko npr.
2 dni x 8 ur +2 dni x 2 uri). Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj ZIUOOPE izrecno
prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.
Dolžnost delodajalca je, da vodi evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer na način, da je iz nje
razviden čas prihoda in odhoda z dela. Evidenco mora za namen nadzora hraniti še 10 let.

9. Komu delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom?
Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki
so pri njem zaposleni za polni delovni čas.
Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi
predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim
delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

10. Kdo ima pravico do subvencije?
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje
delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90
% dela.
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

11. Kako je po novem zakonu glede obveščanja Zavoda o pozivu delavcu nazaj na delo. Kdaj
predhodno obvestimo Zavod? Kaj se zgodi, če presežemo 7 delovnih dni v mesecu
(zadošča nova odredba in obvestilo Zavodu ali je potrebna nova vloga)?
Oboje bo potekalo tako kot v primeru ZIUZEOP in ZIUZEOP-A. Obveznost obveščanja nastane
po tem, ko Zavod delodajalcu izda sklep, s katerim je delodajalcu odobreno delno povračilo
nadomestila plače.

Vir: MDDSZ, 5. junij 2020



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.