Vrhovno sodišče je s sodbo št. I Ips 14501/2010 odločalo v zadevi za varstvo zakonitosti in sicer je najprej ugotavljalo, ali lahko policist – ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 148. in 164. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP) - brez odredbe sodišča zaseže diskete, na katerih je posneta celotna vsebina računalnika notarskega kandidata oziroma namestnika notarke ter preišče drugo dokumentacijo v notarski pisarni. Nadalje je sodišče ugotavljajo tudi, ali je s tem, ko se je notarka po tem, ko je policistu brez odredbe sodišča izročila diskete ter se odpovedala navzočnosti pri pregledu računalnika, odvzela protipravnost njegovemu ravnanju, oziroma, ali je v primeru notariata zasebnost strank, kot varovana dobrina sploh disponibilna.
V skladu s 1. členom > Zakona o notariatu (ZN) notar opravlja javno službo, pri čemer so njegove najpomembnejše lastnosti neodvisnost, nepristranskost in zaupnost tako do strank kot do države, kar tudi pogojuje obstoj javnega zaupanja (2. člen ZN).
V primeru kot je obravnavani, ko je računalnik uporabljal notar, se torej na spominskem nosilcu ne nahajajo le podatki, ki se nanašajo nanj osebno, temveč predvsem tudi podatki o strankah, njihovi osebni podatki in podatki o dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih je notar sestavil notarski zapis, in ki jih je dolžan varovati kot tajne. Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica, nanaša pa se na vse vidike zasebnosti, tako prostorski, informacijski ter komunikacijski. Zavarovana dobrina pri notarjih torej ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna.
Enako izhaja tudi iz Kodeksa notarske poklicne etike, ki ga sprejema Notarska zbornica Slovenije, ki določa, da mora notar kot tajnost varovati, kar mu je stranka zaupala in kar je kot zaupno od nje izvedel. Varovanje poklicne tajnosti zavezuje notarja tudi, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil notarsko storitev. Notar je upravičen izdati podatke o notarski storitvi le s privolitvijo vseh udeležencev – notarja lahko torej dolžnosti ohranitve tajnosti odvežejo le udeleženci. Pri sestavljanju zasebnih listin in pri zastopanju strank v zvezi s tem imajo notarji enake pravice in obveznosti kot odvetniki (5. člen ZN).
Prav zaradi varstva zasebnosti v zvezi z delom notarja vsebuje ZN posebne določbe, ki se nanašajo na preiskavo notarske pisarne in zaseg notarskih listin. ZN v 26. členu določa, da je preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku, hkrati pa mora biti pri preiskavi navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.
Vrhovno sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da v preučevanem primeru navedenim zahtevam ni bilo ugodeno. Kriminalist, ki se je večkrat zglasil v pisarni notarke, je neovirano pregledaval listine, poslovne knjige in druge dokumente ter iz pisarne odnesel diske z vsebino trdega diska računalnika. Preiskava se je odvila brez sodne odredbe in brez dovoljenja ali vednosti strank ter ni potekala v navzočnosti predstavnika notarske zbornice. Sodišče zaključuje, da so protiustavni, protikonvencijski in nezakoniti tudi vsi dokazi, pridobljeni na tej podlagi. Prav tako pa je po mnenju Vrhovnega sodišča iz istih razlogov nezakonito tudi nadaljnje ravnanje notarke B., ko se je potem, ko je brez kakršnekoli odredbe sodišča izročila kriminalistu računalnik odrekla še kontroli pregleda, pri čemer o nameravanem pregledu tudi ni obvestila notarske zbornice.
Kot sta poudarili že nižji sodišči, obtoženi J. S. v času preiskave sicer ni bil notar, pač pa le zaposlen pri notarki B. kot notarski pomočnik, za katerega pa skladno z določbami ZN prav tako veljajo pravila o varovanju tajnosti. Notarski kandidati ali notarski pomočniki namreč v skladu z zakonsko ureditvijo pomagajo notarju pri izvrševanju njegovega dela, zaradi česar se varovanje notarske zasebnosti razteza tudi na njih.
Sodišče je zaključilo, da so bili nezakonito pridobljeni podatki bili pomembni za presojo krivde obsojenca. Pomembni so bili tako za začetek kazenskega pregona, kot obsodbo.
Ker se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbo iz razloga po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje pred popolnoma spremenjenim senatom. Senat, ki je odločal o zadevi, se je namreč že seznanil z nezakonitimi dokazi.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
