c S
Tretji paket ukrepov s področja MDDSZ 03.06.2020 Vlada RS je 19. maja 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE) oziroma t. i. tretji protikoronski zakon (podrobne obrazložitve po posameznih členih), ki predstavlja vsebinsko nadgradnjo prvega in drugega protikoronskega paketa. Predlog zakona je 29. maja potrdil Državni zbor RS. Ključna ukrepa s področja MDDSZ sta ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za vse delodajalce za obdobje do 30. junija 2020 ter ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa za obdobje do 31. decembra 2020.

Zakon ''je korak naprej, s katerim še naprej zasledujemo dva ključna cilja, ohranitev delovnih mest in pomoč podjetjem, ki jim upada poslovanje'', je ob predstavitvi zakona na plenarnem zasedanju izpostavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.   


Začasno čakanje na delo

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Ukrep velja za vse delodajalce, razen taksativno naštetih izjem. Do ukrepa so upravičeni delodajalci, katerih prihodki so upadli za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Ne glede na ta kriterij so do ukrepa upravičeni tudi humanitarne in invalidske organizacije.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 odstotkov nadomestila plače. Postopek izvaja Zavod RS za zaposlovanje.

Delodajalci, ki bodo zaposlene napotili na čakanje do 30. junija 2020, v tem času zanje ne bodo mogli koristiti subvencioniranega delovnega časa. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.


Skrajšan delovni čas

Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitvijo odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov zakon ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

- Informacija za delodajalce

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo. Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko.

Subvencija za ohranitev zaposlitve, ki jo bo uveljavljal delodajalec, bo odvisna od obsega skrajšanega delovnega časa in bo  na posameznega delavca znašala od 112 evrov do največ 448 evrov na delavca mesečno. Pravico do subvencije bo lahko uveljavljal delodajalec, ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, in ki ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma občine oziroma tisti delodajalec, katerega delež od prihodkov iz javnih virov v letu 2019 ni bil višji od 50 odstotkov.

Zakon določa tudi časovno omejitev tega ukrepa, in sicer od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020. Delodajalec bo za navedeno obdobje ob predpostavki izpolnjevanja pogojev subvencijo uveljavljal mesečno za pretekli mesec.

- Informacija za delavce

Delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja. Za delež odrejenega skrajšanega delovnega časa ima delavec pravico do 100 odstotkov plače, za delež začasnega čakanja na delo pa pravico do nadomestila plače v višini 8 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Delovnopravni status se delavcu ne spremeni, prav tako se ne spremeni pogodba o zaposlitvi. Delavec torej ohrani zaposlitev s polnim delovnim časom, posledično je tudi še naprej vključen v vsa socialna zavarovanja v polnem obsegu in ohrani tudi vse pravice in obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja.  

Glede na to, da je glavni namen ukrepa v ohranitvi delovnih mest, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga.

Drugi ukrepi tretjega protikoroskega paketa

Vir: Vlada RS


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.