V zvezi z roki v sodnih zadevah ministrstvo za pravosodje pojasnjuje:
1. V nujnih sodnih zadevah so roki, tako procesni kot materialni, tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, pri čemer je treba opozoriti, da se je v tem času na podlagi odredb, ki jih je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, spreminjal obseg zadev, ki so se obravnavale kot nujne, in sicer:
2. V nenujnih sodnih zadevah, ki so jih sodišča prejela v obravnavanje pred 16. marcem, je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 21/20), ki jo je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdal 12. marca 2020 in je bila v Uradnem listu RS objavljena 13. marca 2020, tek procesnih rokov s 16. marcem prekinjen in se bo nadaljeval s 1. junijem 2020.
Ti procesni roki torej ne začnejo teči znova, temveč se njihov tek s 1. junijem nadaljuje do izteka (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 192/2003, ki se sicer nanaša na tek roka v času sodnih počitnic, vendar ocenjujemo, da je treba tek rokov razlagati enako tudi v primerih, ko je bilo sodno pisanje, stranki vročeno pred 16. marcem 2020);
3. Na podlagi ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. marca 2020, je bil zadržan tek vseh rokov v nenujnih zadevah –poleg procesnih (ki so prenehali teči že 16. marca na podlagi zgoraj navedene Odredbe predsednika Vrhovnega Sodišča RS) tudi materialnih rokov.
V nenujnih zadevah se tako s 1. junijem 2020 nadaljuje tek vseh rokov, tako materialnih kot procesnih oziroma pričnejo teči roki tudi v tistih nenujnih sodnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ – nenujne sodne zadeve).
4. Določene izjeme so na področju postopkov zaradi insolventnosti. Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, ki jo je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal dne 4. maja 2020, se kot nujne zadeve od 5. maja dalje štejejo tudi zadeve prisilne poravnave in stečaja, v katerih je bil do vključno 30. marca 2020 izdan sklep o začetku postopka. V ostalih – nenujnih zadevah prisilne poravnave in stečaja sodišča poslujejo skladno ZZUSUDJZ in Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tako, da roki v teh nenujnih zadevah še vedno ne tečejo. Roki bodo tudi v teh zadevah začeli s 1. junijem 2020.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v prvem odstavku 20. člena glede trajanja ukrepov sicer določa, da ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, vendar navedeni zakon v 21. poglavju glede finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (členi 95. – 98. ZIUZEOP) trajanje ukrepov na tem področju podaljšuje. Ta ukrep ščiti tiste gospodarske subjekte, ki so prišli v težak poslovni položaj prav zaradi epidemije in jim podaljšanje rokov omogoča, da v naslednjih mesecih konsolidirajo svoje poslovanje.
V zvezi z obveznostjo poslovodstva odpraviti insolventnost in sprožiti stečaj oziroma drug postopek za odpravo insolventnosti glede na posebno določbo o trajanju ukrepov v 96. členu ZIUZEOP tako velja, da bo poslovodstvo zavezano vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, najpozneje v treh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom navedenega zakona. Navedeno pa ne velja v vseh tistih primerih, ko ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila. Prav tako morajo organi družbe v primeru, če zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, ta dejanja in ukrepe začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po 31. maju (drugi odstavek 96. člena). Enako podaljšanje roka je predvideno tudi glede izpolnitev obveznosti poslovodstva po določbah 40. in 221.l člena ZFPPIPP, saj tudi roki za izpolnitev teh obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po 31. maju (četrti in peti odstavek 96. člena).
To pomeni, da bo poslovodstvo imelo še dodatne 3 mesece časa, da opravi nastalo insolventnost, če je ta posledica epidemije, preden nastopi dolžnost poslovodstva predlagati začetek stečaja ali začetek drugega postopka za odpravo insolventnosti.
V 97. členu ZIUZEOP, s katerim je bila urejena odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja tako, da je ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Navedena možnost oziroma ukrep velja za tiste stečajne postopke, ki so bili uvedeni na predlog upnika najpozneje v treh mesecih po 31. maju. Ob tem je treba dodati, da v primeru, če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje (četrti odstavek 97. člena ZIUZEOP).
To pomeni, da v vseh stečajnih postopkih, ki bodo sproženi zoper dolžnika na predlog upnika v roku 3 mesecev po prenehanju ukrepov – torej do 31. avgusta 2020, in je epidemija razlog za insolventnost dolžnika, bo dolžnik lahko predlagal sodišču 4 mesečni odlog, preden sodišče začne odločati in presojati, ali je dolžnik res insolventen. Torej se daje dolžniku dodatni čas 4 mesecev, da opravi svojo insolventnost in s tem prepreči začetek stečaja.
Nadalje skladno z določbo 95. člena ZIUZEOP (dodatna) domneva insolventnosti, po kateri ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju RS, velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom navedenega zakona (torej še dodatne štiri mesece po 31. maju).
V 98. členu ZIUZEOP, ki učinkuje na pravice delavca pri jamstvenem skladu, pa je določeno, se ukrep uporablja še en mesec po 31. maju 2020.
Vir: Ministrstvo za pravosodje RS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
