Nemško ustavno sodišče s sedežem v Karlsruheju je minuli teden odločilo, da mora ECB v treh mesecih utemeljiti sorazmernost programa odkupovanja obveznic, sicer bo nemška centralna banka Bundesbank iz njega izključena. Ukrep ima namreč lahko po mnenju sodnikov številne stranske učinke, na primer na javni dolg, pokojninske in varčevalne sheme ter cene nepremičnin.
Kontekst sodbe
Spor so nemškemu ustavnemu sodišču predložili posamezniki, ki so se pritožili proti nemški vladi in nemški centralni banki. Jedro spora je veljavnost programa za odkupovanje obveznic.
Nemško ustavno sodišče je zadevo julija 2017 napotilo na Sodišče EU. Vprašalo ga je, ali je ta program veljaven z vidika podelitve te pristojnosti ECB in ali ni to kršitev prepovedi monetarnega financiranja držav, ki je zapisana v 123. členu pogodbe o delovanju EU. Decembra 2018 je veliki senat Sodišča EU v celoti potrdil veljavnost odločitev ECB.
Naslednji korak je odločitev nemškega ustavnega sodišča iz minulega tedna. V prvem koraku nemško ustavno sodišče odloči, da sodba Sodišča EU ni zavezujoča v Nemčiji, kar sproža temeljno vprašanje avtoritete Sodišča EU in postavlja pod vprašaj načelo prednosti prava unije pred nacionalnim pravom.
V drugem koraku pa presodi, da je odločanje o veljavnosti programa ECB "ultra vires", torej onkraj pristojnosti Sodišča EU, ter nemški vladi in centralni banki naloži ukrepanje v odnosu do ECB, kar sproža pravna vprašanja glede neodvisnosti ECB in Bundesbank, pojasnjujejo v Bruslju.
Odločitev iz Karlsruheja zadeva samo srce EU
Odločitev nemškega ustavnega sodišča po navedbah virov iz Evropske komisije zadeva samo srce EU, saj ta temelji na enotnem tolmačenju in uporabi prava.
V Bruslju ob tem izpostavljajo 267. člen pogodbe o delovanju unije, ki se nanaša na predhodno odločanje. Po njem lahko nacionalni sodniki vprašajo Sodišče EU o veljavnosti prava unije.
Izpostavljajo tudi sodbo Foto-Frost iz leta 1987, po kateri noben nacionalni sodnik ne more sam odločiti, da nek del evropske zakonodaje ne velja, temveč je končni razsodnik Sodišče EU, ter načelo prednosti prava unije, ki temelji na primeru Costa proti Enel iz leta 1964.
Temeljni spor je torej v tem, da sodišče v Karlsruheju ni sprejelo sodbe Sodišča EU iz leta 2018 z argumentom, da je evropsko sodišče delovalo onkraj svojih pristojnosti.
Grožnja verodostojnosti ECB
Čeprav po nekaterih tolmačenjih z ekonomskega vidika ta odločitev ni prelomna, pa se odpira vprašanje, kakšen vpliv bo imela na verodostojnost ECB v odnosu do finančnih trgov.
Prvo vprašanje je, kaj sodba pomeni za nov program odkupovanja obveznic v vrednosti 750 milijard evrov, ki ga je ECB sprejela nekaj dni po razglasitvi pandemije novega koronavirusa in o katerem nemški ustavni sodniki tokrat niso presojali.
Grožnja celotnemu pravnemu redu EU
Še znatno pomembnejši vpliv kot na ekonomske politike pa bo ta odločitev po mnenju opazovalcev imela na evropsko pravo, na razmerje med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči.
"Gre za evropski pravni red," je za britanski tednik Economist poudaril guverner finske centralne banke Olli Rehn, bivši evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve. "Ne nacionalna sodišča, temveč Sodišče EU ima izključno jurisdikcijo nad ECB. To je za EU eksistencialno vprašanje," je opozoril.
Nevaren presedan ali priložnost v krizi
Kljubovanje nemškega ustavnega sodišča vrhovni denarni ustanovi evrskega območja in končnemu razsodniku unije je tudi nevaren presedan, saj odpira vrata izmikanju odločitvam Sodišča EU tudi v drugih članicah. Na Poljskem, kjer je vlada že leta v pravnih sporih z Evropsko komisijo, so pohiteli z oceno, da je odločitev iz Karlsruheja izjemnega pomena.
Nekateri analitiki pa menijo, da lahko odločitev nemški ustavnih sodnikov, ki postavlja pod vprašaj moč ECB, morda zdrami članice k odločnejšemu fiskalnemu odzivu na pandemijo novega koronavirusa, kar bi bilo v času pogajanj o skladu za okrevanje in novem večletnem proračunu EU zelo dobrodošlo.
Pasti pravnega ukrepanja komisije
V komisiji sedaj tehtajo prednosti in slabosti sprožitve pravnega postopka proti Nemčiji. Komisija lahko namreč pravno ukrepa le proti državi kot celoti, tudi zaradi delovanja katere koli od njenih institucij, ne pa proti posamezni instituciji.
Za sprožitev pravnega postopka je potrebno dvoje: pravna analiza, ki to utemeljuje, in preučitev širšega konteksta, ki je v tem primeru še posebej občutljiv, saj gre za najvišje sodišče v ključni članici unije. Poleg tega je sodba nemškega ustavnega sodišča končna, tako da se zastavlja vprašanje, kam bi torej pravni postopek privedel, pojasnjujejo v komisiji.
Temeljni cilj pravnega postopka naj bi bil sicer ohranitev dialoga ter lojalnega sodelovanja med unijo in državo. Pravni postopek je pri tem ustreznejši od političnega, saj je bolj osredotočen in formalen. Zanimivo bo zlasti videti, kako se bo odzvala nemška vlada, izpostavljajo viri v komisiji.
Opozarjajo tudi, da neposredna posledica odločitve Sodišča EU nikoli ni razveljavitev sodbe nacionalnega sodišča, temveč ugotoviti, ali gre v danem primeru za kršitev prava unije.
ECB lahko sproži pravni postopek proti nemški centralni banki
Poleg pravnega postopka, ki ga lahko komisija uvede proti članici, obstaja tudi možnost pravnega postopka, ki ga lahko ECB uvede proti centralni banki članice območja evra. Bundesbank sicer za zdaj na podlagi odločitve iz Karlsruheja ni storila ničesar, tako da je o tem prezgodaj govoriti. ECB tega postopka doslej ni uporabila še nikoli.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
