c S
V pričakovanju sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa 12.05.2020 Sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki naj bi bila del tretjega protikoronskega zakona, se najbolj veselijo v gospodarstvu, naklonjeni pa so ji tudi v sindikatih in stroki, od koder sicer prihajajo pozivi k ustreznim varovalkam. Med njimi naj bi bile sankcije za zlorabe in ohranitev delovnih mest tudi določen čas po izteku ukrepa.


ZDS: Ukrep izrednega pomena

Kot je poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, bi bil lahko ukrep ob posledicah epidemije novega koronavirusa "izrednega pomena za zagotavljanje ohranitve delovnih mest".

"Vedeti moramo, da bo tudi ob ponovnem zagonu gospodarstva rast daleč pod ravnmi, ki smo jih vajeni," je spomnil. Kriza po njegovih besedah ogroža delovna mesta, z uporabo ukrepa pa bi lahko delodajalci delo razporedili med več zaposlenih, manj bi bilo odpovedi iz poslovnih razlogov, zaposleni pa na račun subvencij pri izplačilih ne bi bili prikrajšani.

Koliko sredstev bi morala država nameniti za shemo, je, tako Smole, težko oceniti, bi jo pa veljalo časovno omejiti. Na voljo bi sicer morala biti vsem podjetjem, ki bodo izpolnjevala pogoje, ne glede na dejavnost, verjame. V tej luči se je zavzel, da socialni partnerji skupaj ocenijo situacijo ter določijo pogoje in obseg ukrepa.


Pergam: Nujno oblikovanje v okviru ESS

Da je treba ukrep, ki bi lahko pripomogel k ohranjanju delovnih mest, oblikovati v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), se je strinjal tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Tudi sam meni, da bi lahko veljal le določen čas oz. do trenutka, ko bo poslovanje podjetij primerljivo s predkriznim časom.

Ukrep bi moral biti po njegovih besedah usmerjen k prizadetim podjetjem. "Zagotovljena bi morala biti razmeroma visoka raven ohranitve razpoložljivih dohodkov delavcev, ki bi delali v tako skrajšanem delovnem času, delavec pa bi moral ostati zavarovan za poln delovni čas," je izpostavil Počivavšek.

Zavzel se je tudi za varovalke in sankcije, ki bi preprečevale zlorabe, če bi denimo delavec v praksi delal poln delovnik. "Nujno bi bilo treba po avstrijskem vzoru vgraditi varovalko pred odpuščanjem v času koriščenja ukrepa in še določeno obdobje po tem, ukrep pa bi bilo mogoče in smiselno kombinirati tudi z izobraževanjem delavcev v času, ko ti ne delajo," je še menil. Naklonjen je tudi urejanju določenih elementov sheme v kolektivnih pogodbah.


Pravnica: Nujno preverjanje delodajalcev

Ukrep zagovarja tudi stroka. Kot je povedala strokovnjakinja za delovno pravo Nataša Belopavlovič, "je za državo gotovo bolj smiselno, pa tudi ceneje, delodajalcem oziroma delavcem subvencionirati del plače do polnega delovnega časa, kot da brezposelnim zagotavlja nadomestilo za čas brezposelnosti". "Pri tem ne gre le za ekonomske, temveč tudi za sociološke in psihološke učinke," je dodala.

Tudi pravnica je mnenja, da bi moral biti ukrep časovno omejen, in sicer po njenem mnenju na tri do največ šest mesecev, treba bi bilo določiti mejo, do katere je poln delovni čas mogoče skrajšati, denimo za 20 ali za 10 ur tedensko, ter zavezati delodajalce, da po izteku sheme nekaj časa ne bodo odpuščali.

Glede na obseg razpoložljivih sredstev bi bilo treba določiti vstopne kriterije (prag zmanjšanja obsega poslovanja podjetja) in delodajalce preveriti z vidika preteklega zaposlovanja - koliko nadur in presežkov ur so naredili njihovi zaposleni, koliko so zaposlovali za določen čas zaradi povečanega obsega dela, koliko so uporabljali študentsko delo in tako naprej, je naštela sogovornica in se zavzela še za ustrezen nadzor.


Minister: Delo od 20 do 36 ur tedensko

Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer že napovedal, da v tretjem protikoronskem zakonu načrtujejo ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

"To pomeni, da bi denimo delavci delali od 20 do 36 ur na teden, pri čemer tako delodajalec kot delavec dobita subvencijo, delavec pa bo kljub skrajšanemu delovnemu času dobil prejemke, primerljive plači za polni delovni čas," je potrdil. Ta ukrep bo po njegovih besedah privlačen in stimulativen, hkrati pa bo vključeval varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe.

Slovenija je sicer ta institut v letih po izbruhu gospodarske krize 2008 že spoznala, sindikati pa so tedaj opozarjali na nekatere zlorabe. Država naj bi se pri vzpostavitvi sheme zdaj zgledovala po avstrijskem oz. nemškem modelu, ki pa sta vzpostavljena že dlje časa, a sta ob aktualnih razmerah prilagojena, pogoji olajšani, subvencioniranje pa višje.


Avstrijski in nemški model

Avstrijski model dela za skrajšan delovni čas ob epidemiji pokriva izpad delovnih ur v obsegu od 10 do 90 odstotkov določenega običajnega delovnega časa. Podjetja lahko podporo pridobijo za največ tri mesece. Delavci v primeru koriščenja te sheme prejmejo dohodek glede na svojo dosedanjo plačo, in sicer v razponu od 80 do 90 odstotkov dosedanje neto plače. Shema je ob trenutni krizi težka tri milijarde evrov.

V Nemčiji se lahko v shemo skrajšanega delovnega časa v času epidemije vključijo podjetja, v katerih je ogroženih vsaj deset odstotkov zaposlenih. Delodajalec, ki želi koristiti ta institut, mora sicer najprej poskrbeti, da delavci izrabijo višek ur.

Ljubljana, 11. maja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.